Določba 340. člena ZKP jasno sporoča, da se smejo zapisniki o izpovedbah prič, soobtožencev ali že obsojenih udeležencev pri kaznivem dejanju prebrati samo v izjemnih primerih, ki so posebej določeni v zakonu.
Čeprav se je glavna obravnava zaradi poteka več kot osemnajstih mesecev od zadnjega naroka začela znova, sodišče prve stopnje ni sledilo zakonskim določbam o neposrednem zasliševanju prič, temveč je kljub izrecnemu nasprotovanju obrambe prebralo zapisnike o njihovih izpovedbah. V tem je tudi samo prepoznalo navzkrižje z določbo drugega odstavka 340. člena ZKP, a je štelo, da tovrstna kršitev ni imela nobenega vpliva na zakonitost sodbe. Takšno prvostopenjsko ravnanje po presoji Vrhovnega sodišča kaže, da sodišče prve stopnje v konkretnem kazenskem postopku ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev, kar pomeni, da je odločalo arbitrarno (samovoljno).
Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil za določanje krajevne pristojnosti sodišča, pri čemer razlogi iz prvega odstavka 34. člena ZKP onemogočajo delo celotnega sodišča, medtem ko ga razlogi iz prvega odstavka 35. člena ZKP v znatni meri otežujejo. Posledično je prenos krajevne pristojnosti v prvem primeru obligatoren in v drugem primeru fakultativen.
Policisti so se sami prepričali o verodostojnosti anonimne informacije in na tej lastni zaznavi policistov ter v nadaljevanju zbranih obvestil je temeljil predlog za odredbo hišne preiskave, ki mu je v sporni odredbi obrazloženo sledil preiskovalni sodnik. Ker utemeljen sum, izražen v predlogu in presojan v odredbi za hišno preiskavo, ni temeljil le na anonimni prijavi, temveč tudi na lastni zaznavi policistov, je pritrditi nižjima sodiščema, da je obrazložitev odredbe skladna z merili, vzpostavljenimi v sodni praksi Vrhovnega sodišča.
Sodišče je pri obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora vezano na ugotovljeno dejansko stanje, ki je obstajalo v času, ko je bil pripor zoper obdolženca odrejen. To pomeni, da sodišče pisne odločbe o priporu ne sme utemeljevati z dokazi, ki so bili morebiti izvedeni že po ustni naznanitvi odreditve pripora oziroma sodišče z njimi v času sprejema odločitve o odreditvi pripora ni razpolagalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00063520
URS člen 28, 29, 35, 36, 37, 38, 54, 56.. KZ-1 člen 82, 90, 90/3, 190, 190/1.. ZKP člen 248, 249, 249/1, 265.. ZS člen 12a, 12a/2, 13, 13/6, 80, 84.. ZVOP-1 člen 6, 6-19.. Sodni red (2016) člen 244.
odvzem mladoletne osebe - zakonska rehabilitacija - pravica do zasebnega življenja - pravica do informacijske zasebnosti - načelo sorazmernosti - pravica do družinskega življenja - izključitev protipravnosti - načelo zakonitosti - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke - onemogočanje stikov - volja otroka - korist mladoletnega otroka - zlonamernost - odredba o postavitvi izvedenca - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zastaranje kazenskega pregona
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 190. člena KZ-1 je umeščeno v poglavje o kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in mladino (otroke). Rok za zastaranje kazenskega pregona pri teh kaznivih dejanjih, izvršenih proti mladoletni osebi, začne teči šele po polnoletnosti oškodovancev (tretji odstavek 90. člena KZ-1).
Pravila o zakonski rehabilitaciji ne preprečujejo, da se občutljivi osebni (zdravstveni) podatki, zbrani v prejšnjem kazenskem postopku v okviru mnenja izvedenca psihiatrične stroke, znova uporabijo, čeprav je bila prehodna obsodba izbrisana iz kazenske evidence. Ponovna uporaba osebnih podatkov še ne pomeni pripisovanja (novih) pravnih posledic ravnanju, ki je bilo predmet presoje v izbrisani kazenski sodbi. Splošne, toliko manj pa kategorične prepovedi prehajanja dokaznega gradiva iz enega postopka v drugega ni. Ponovna uporaba preteklih izvedenskih mnenj ni nezdružljiva niti pretirana glede na namen, za katerega so bila izvedenska mnenja prvotno pridobljena. Pretekla izvedenska mnenja predstavljajo del na novo odrejenega izvedenskega dela za potrebe odločanja o aktualni kazenski zadevi z novimi (drugačnimi) časovnimi, dejanskimi in pravnimi dimenzijami. Pridobitev mnenj iz prejšnjih postopkov je utemeljena v dokaznih ter spoznavnih potrebah novega kazenskega postopka, ki jih je sodišče utemeljilo v odredbah, s katerimi je postavilo izvedence v aktualnem postopku.
V novejši ustavnosodni presoji Ustavno sodišče zbiranje, obdelovanje in hrambo osebnih podatkov presoja skozi merila pravice do informacijske zasebnosti iz 38. člena Ustave. Prav ta merila so upoštevna ob presoji ravnanja sodišča, ki s pomočjo izvedencev zbira zdravstvene podatke o obsojenki ter njenih otrocih (mladoletnih oškodovancih), tj. vse na podlagi sodnih odločb (odredb o izvedenstvu), s katerimi sodišče izvršuje materialno procesno vodstvo in zbira dokazno gradivo. Vsebinski temelj (tudi) za odločbe materialnega procesnega vodstva je presoja pogojev, ali naj se začne sodni kazenski postopek, s čimer je zadoščeno zahtevi po določni zakonski podlagi (drugi odstavek 38. člena Ustave) za pridobivanje občutljivih osebnih podatkov v kazenskem postopku. Določbe ZKP od sodišča zahtevajo, da za potrebe odločanja o kazenski zadevi, tj. predmetu obtožbe, odločitev o odreditvi izvedenstva v odredbi konkretizira z navedbo dejstev ter okoliščin, ki naj bi jih ugotovilo s pomočjo izvedenca. Še dodatna obrazložitev odredbe o izvedenstvu ni potrebna. Presoja predpostavk za tek sodnega postopka in presoja, ki jo sodišče izrazi v odredbi o izvedenstvu, prestavljata celoto, iz katere je mogoče prepoznati, ali je zbiranje ter obdelovanje občutljivih osebnih podatkov nujno za izvajanje pristojnosti kazenskega sodišča.
Nižji sodišči sta argumentirano utemeljili obstoj zakonskega znaka zlonamernosti. Opravili sta tehtanje med vsebino izvršljivih sodnih odločb o stikih mladoletnih oškodovancev z enim od staršev in koristmi otrok. Ugotovili sta, da niso obstajale (izjemne) okoliščine, ki bi kazale, da je vsebina odločb o stikih v nasprotju z največjimi koristmi oškodovancev, kar pomeni, da ni prišlo do kolizije koristi otrok z izvršljivimi sodnimi odločbami. Opredelili sta se, da indoktrinirani volji obeh otrok, ki sta bila v kritičnem obdobju pod starostnim pragom kognitivne zrelosti (pred adolescenco), ni mogoče priznati relevantnosti. S tem sta sledili merilom, ki jih je Ustavno sodišče izoblikovalo v zadevi Up-616/15-17.
ZDRS člen 10, 10/1-3, 10/1-4, 10/8, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 2/1, 3, 3/1.
dopuščena revizija - državljanstvo RS - pogoji za naturalizacijo - dejansko življenje v RS - zagotovljena sredstva za preživljanje - dohodek zakonca - ugoditev reviziji
Oseba, ki izpolnjuje pogoje za naturalizacijo, ne more zahtevati, da ji Republika Slovenija podeli državljanstvo. Pravica do pridobitve državljanstva z naturalizacijo ne obstoji. Izpolnitev zakonskih pogojev za naturalizacijo pomeni za prosilca samo možnost, ne pa tudi gotovosti, da bo naturaliziran.
Za ugotovitev prekinitve dejanskega življenja, kot enega od pogojev za naturalizacijo, zadošča ugotovitev fizične odsotnosti, ki v enem letu presega 60 dni, razen če prosilec zatrjuje, da je do prekinitve dejanskega življenja prišlo zaradi upoštevnih objektivnih okoliščin.
Prejemek, ki nima podlage v zakonu ali sodni odločbi, prosilcu za državljanstvo ne zagotavlja materialno in socialno varnost v smislu 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS, tak je tudi dohodek bivšega zakonca, ko preživninska obveznost v razvezni sodbi ni bila določena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00062678
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367/2. OZ člen 168, 168/3, 169.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost države za delo sodišč - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zahtevek za povrnitev premoženjske škode - zavrnitev predloga
Tožnik lahko spremeni (ali dopolni) svojo tožbeno zahtevo za prepoved nadaljevanja dejanja v ugotovitveno tožbo, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želel, da sodišče o tem odloči, saj to ne posega v pravno varovani položaj drugih strank upravnega spora.
Sodišče prve stopnje je dolžno pozvati stranko, da odpravi formalne pomanjkljivosti tožbe (nepopolnost, nejasnost). Ni pa dolžno pozivati strank na dopolnitve, ki zadevajo področje ustreznosti oziroma utemeljenosti tožbe ali tožbenega predloga oziroma zahtevka.
Sodno varstvo v upravnem sporu ni namenjeno varstvu pred bodočimi ravnanji nosilcev oblasti, ki bi morda šele lahko posegla v posameznikov pravni položaj, ampak je v skladu z ustavo in zakonom mogoče uveljavljati sodno varstvo le zoper kršitve, ki so jih organi v okviru svojega oblastvenega delovanja že povzročili.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - svaštvo uslužbenca sodišča z udeleženci postopka - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - zemljiškoknjižni referent - majhno sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
V konkretni zadevi A. A. ni stranka postopka, temveč je zunajzakonski partner tožnikove hčere. Poleg tega je mati A. A. na pristojnem sodišču zaposlena kot referentka in ni funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti. Okrajno sodišče v Piranu, ki ima le pet sodnic, je sicer res manjše sodišče, a pri tem ni zanemarljivo število sodnega osebja. Slednje namreč šteje kar štiriindvajset zaposlenih. Prav tako zaposlena opravlja delo na zemljiškoknjižnem oddelku, med tem ko se konkretni postopek vodi na civilno pravdnem oddelku. Tako z obravnavano zadevo doslej še ni bila v stiku, kar bo z ustrezno organizacijo dela mogoče zagotavljati tudi v prihodnje.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožniki v predlogu celo sámi navajajo, da sta tožbi drugega tožnika zoper Okrožno sodišče v Ljubljani in razpravljajočo sodnico ter zoper sodnico Višjega sodišča v Ljubljani že delegirani na (dve) drugi stvarno pristojni sodišči. Dejstvo, da je drugi tožnik vložil navedeni tožbi (ki se bosta obravnavali pred Okrožnim sodiščem v Celju in Okrožnim sodiščem v Novem mestu) namreč samo po sebi ne zadošča za utemeljenost njihovega predloga v tej zadevi. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani ni manjše sodišče (samo na pravdnem oddelku opravlja sodniško službo 21 sodnikov). Sicer pa predlagatelji tudi konkretizirano ne trdijo, da bi bil podan dvom v nepristranskost prav vseh sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani (čeprav jih poimensko naštejejo). Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00062558
SPZ člen 105, 105/2. ZVEtL-1 člen 30. URS člen 23. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - tožba na izbris vknjižbe - izbris vknjižbe lastninske pravice - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka napačno uporabilo materialno pravo glede izenačenosti nevknjižene dejanske etažne lastnine z etažno lastnino, ki je vpisana v zemljiško knjigo in ali je s tem kršilo ustavno pravico tožeče stranke iz 23. člena Ustave RS?
- Ali je pravilno stališče višjega sodišča, da je tožba neodpravljivo nesklepčna?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - poznanstvo med sodniki - zavrnitev predloga
Dejstvo, da se sodeča sodnica oziroma sodnice Okrajnega sodišča v Žalcu srečujejo z drugo tožnico (ki je sodnica na drugem sodišču) na sestankih in izobraževanjih ter tudi družijo na praznovanjih (širših) sodelavcev, samo po sebi ni tako, da bi utemeljevalo prenos pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - uporaba elektronskih komunikacij - kraja - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkov - razlaga določb zakona
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali stroški zagotavljanja javnih komunikacijskih storitev, ki so nastali kot posledica zlorabe SIM kartice iz mobilnega telefona, ki je bil ukraden s strani tretje osebe, predstavljajo stroške zagotavljanja javnih komunikacijskih storitev tudi v smislu drugega odstavka 146. člena ZEKom-1 in ali je Upravno sodišče RS pravilno uporabilo določbe 146. člena ZEKom-1, ko je presodilo, da se drugi odstavek 146. člena ZEKom-1 uporablja zgolj za primere varnosti omrežja oziroma storitev v tehničnem smislu in se torej ne uporablja, kadar ne gre za tveganje za varnost omrežij iz prvega odstavka 146. člena ZEKom-1.
OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00063183
URS člen 15, 15/3, 33, 37, 37/1, 37/2, 74. OZ člen 82, 82/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravica do zasebnosti na delovnem mestu - komunikacijska zasebnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - vpogled v elektronske komunikacije - službena elektronska pošta - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - razumno pričakovanje zasebnosti - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - pravica do zasebne lastnine - pravica do nadzora nad službenimi sredstvi - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - skupni namen pogodbenih strank - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Predmet presoje Vrhovnega sodišča je bilo vprašanje protipravnosti posega v tožničino komunikacijsko zasebnost. Toženka (kot bivša delodajalka) je vpogledovala v neaktiven elektronski predal tožničine (bivše) službene pošte. Upoštevaje okoliščine konkretnega primera ter merilo razumno pričakovane zasebnosti, kakor ga je ESČP razčlenilo predvsem v zadevi Bărbulescu proti Romuniji, je Vrhovno sodišče presodilo, da je bil poseg ustavno dopusten zaradi varstva tožničine pravice iz 33. člena Ustave.