Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84.
omejitev gibanja prosilca zaradi predaje odgovorni državi - znatna nevarnost pobega prosilca - subjektivne okoliščine - pridržanje za namen predaje pristojni državi - sorazmernost ukrepa
Pridržanje prosilca za namen predaje drugi državi članici, odgovorni za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito (ob upoštevanju ostalih omejitev), je dopustno le, če obstoji znatna nevarnost pobega, pri čemer mora presoja take stopnje nevarnosti temeljiti na individualni oceni. Tako nevarnost vzpostavljajo dodatno okvalificirane okoliščine, ki so druge kot te, ki ustrezajo zakonsko določenemu objektivnemu kriteriju. Gre za okoliščine, ki izvirajo iz sfere obravnavanega posameznika, nanašajo pa se npr. na njegove osebne lastnosti, na ravnanje pred pridržanjem, na način prehajanja med državami članicami ipd.
Kljub temu, da slovenski zakonodajalec v nacionalno zakonodajo še ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, to ni ovira, da sodišče prve stopnje presodi, ali bi moral biti v zadevi uporabljen milejši ukrep od pridržanja na prostore Centra za tujce oziroma da presodi nesorazmernost tega ukrepa.
ZUS-1 člen 32. ZZavar-1 člen 119, 119-2, 328, 328/1-5, 451.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - prisilna likvidacija - odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalniških poslov - prenehanje pravne osebe
Po sodni praksi se zahteva, da je škoda, ki se jo z začasno odredbo želi odvrniti, resna in tožniku neposredno preti, odvrniti pa je ni mogoče drugače, kot le z zadržanjem izpodbijanega upravnega akta. Ker gre že v izhodišču za dva ločena postopka (postopek z odvzemom dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov in postopek prisilne likvidacije), tožničine navedbe, ki zadevajo postopek prisilne likvidacije in posledice, ki zaradi tega lahko nastanejo, predmetni postopek zadevajo zgolj posredno. Kot take ne dajejo podlage za izdajo začasne odredbe v predmetnem postopku, zato so za presojo izpolnjenosti pogojev po 32. členu ZUS-1 pravno nepomembne (enako velja za citirano judikaturo na to temo).
pripor - neogibna potrebnost - varnost ljudi - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države
Ali je pripor neogibno potreben za zagotavljanje varnosti ljudi, je treba glede na okoliščine primera presojati z vidika delovanja hudodelske združbe, katere član naj bi bil obdolženec.
začasna odredba - preklic dovoljenja za dostop do tajnih podatkov - izkazanost težko popravljive škode - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavrnitev pritožbe
Zakonodajalec ni predpisal standarda nepopravljive škode, temveč (zgolj) škode, nastale zaradi izvršitve izpodbijanega upravnega akta, ki bi bila ob odpravi posledic na podlagi naknadnega uspeha v upravnem sporu, za tožnika težko popravljiva (drugi odstavek 32. člen ZUS-1). Težko popravljivost škode je med drugim mogoče zatrjevati tudi z navedbami, da bi bilo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe tožniku poseženo v sredstva, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih zakonskih obveznostih (na primer dolžnosti preživljanja otrok) oziroma v sredstva, potrebna za uresničevanje drugih bistvenih vidikov tožnikovega življenja in dela.
Zaradi izpodbijane odločbe ne bo prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki pritožniku zagotavlja sredstva za preživljanje. To pomeni, da preživljanje pritožnika in njegove družine ne bo ogroženo, s tem pa pritožniku ni uspelo izkazati poglavitnega zatrjevanega razloga za nastanek težko popravljive škode.
Pravica iz 49. člena Ustave RS namreč ne zagotavlja, da ima posameznik neodtujljivo pravico do opravljanja točno določenega poklica. Ta pravica zagotavlja predvsem pravico do proste izbire zaposlitve (poklica) in do enakih možnosti za njegovo dosego. V primeru odklonitve ponujenega primernega drugega delovnega mesta, morebitno prenehanje pogodbe o zaposlitvi tako ne bo posledica izpodbijane odločbe, temveč neposredna posledica pritožnikovih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00059934
URS člen 25, 56, 56/1. ZPP člen 87, 87/3, 108, 336, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 379, 379/1, 391, 391/3. ZNP-1 člen 6, 6/2, 38, 93, 93/1, 93/1-5, 100, 106, 106/2, 106/3,. DZ člen 7, 7/1, 7/4, 153, 161, 162, 174.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek za varstvo koristi otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - odvzem mladoletnega otroka - Center za socialno delo (CSD) - zastopanje v pritožbenem postopku - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - generalno pooblastilo - zavrženje pritožbe - ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti
Postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok, tako glede ukrepov trajnejšega značaja kot glede začasnih odredb, se lahko začne po uradni dolžnosti, kar pomeni, da lahko Vrhovno sodišče, če v takem postopku ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, poseže v pravnomočno odločbo.
Preden višje sodišče zavrže pritožbo, češ da podpisnik pritožbe nima deponiranega generalnega pooblastila oziroma nima opravljenega pravniškega državnega izpita, mora vselej skrbno preveriti okoliščine vložitve pritožbe in dejstva, na katera opre svojo odločitev, ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti. Nepravilna uporaba navedenih določb namreč vodi v zavrženje pritožbe, to pa pomeni odklonitev vsebinskega odločanja o pritožbi, in, če je taka odklonitev brezbrižna, poseg v človekovo pravico iz 25. člena Ustave. Prav posebno pozornost mora višje posvetiti pritožbam v nepravdnih postopkih, ki tečejo v zvezi z otrokom oziroma varovanjem njegovih koristi, še posebej, kadar je pritožnik center za socialno delo, ki mu zakon (v enakem obsegu, kot to velja za sodišče) nalaga, da mora izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00058815
ZD člen 132, 214, 214/2, 214/2-6, 214/3, 216. SPZ člen 70, 72, 72/5. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 40/1-8, 40/2, 46, 142, 142/1, 142/1-4. ODZ člen 480.
zahteva za varstvo zakonitosti - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - osebna služnost rabe - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočen sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - način delitve skupnega premoženja - sklenjena sodna poravnava - oblikovalna odločba - zavrnitev zahteve
Dedni dogovor kot oblikovalna sodna poravnava o delitvi zapuščine lahko pomeni podlago za vknjižbo dogovorjenega načina delitve (pridobitve izključnih pravic) v zemljiško knjigo. Od vsebine konkretnega dednega dogovora je odvisno, kakšna je v njem zaobsežena vsebina pravnega varstva. Ni videti razumnih in stvarnih razlogov, da dediči z dednim dogovorom ne bi mogli doseči enakih učinkov, kot bi jih lahko dosegli v postopku razdelitve stvari, in da bi dedni dogovor (ob izpolnjevanju vseh potrebnih vsebinskih pogojev), vsebovan v sklepu o dedovanju, ne mogel pomeniti listine za vpis v zemljiško knjigo in/ali izvršilnega naslova za razdelitev stvari.
Vsebina obravnavanega dogovora je oblikovalna, ustanovitev služnosti pa način razdelitve dediščine. Ker je dedni dogovor sodna poravnava vsebinsko enakovredna oblikovalnemu sklepu o delitvi skupnega premoženja, pomeni ustrezno listino tudi za vpis pravice osebne služnosti rabe v zemljiško knjigo, in sicer po drugem odstavku 40. člena ZZK-1. Podlaga za vpis namreč ni ugotovitveni sklep o dedovanju, ampak njegov oblikovalni del (sodna poravnava), v katerem je povzet dedni dogovor o razdelitvi zapuščine in katerega neposredna posledica je nastanek osebne služnosti rabe.
ZNP-1 člen 11, 11/4, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78.
določitev krajevno pristojnega sodišča - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešane. Je pa pogrešana vpisana v zemljiški knjigi kot solastnik nepremičnine. Ker po doslej zbrani podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vodja vpisnika - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Razlog za delegacijo je dejstvo, da je stranka postopka zaposlena pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču, ki je sodišče z majhnim številom sodnikov in zaposlenih uslužbencev, ki so dnevno v medsebojnih stikih.
predlog za dopustitev revizije - vročanje v poštni predal - neosebna vročitev - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavnem primeru ima odvetniška družba oziroma odvetnik, ki ga je toženec pooblastil za zastopanje v tej pravdi, s pošto dogovor, da se mu vroča v p. p. (poštni predal). Pri vročanju v poštni predal velja, da se neosebno vročena pisanja štejejo za vročena takoj (četrti odstavek 139.b člena ZPP). To pomeni, da je navadna vročitev opravljena na dan, ko je pisanje puščeno v poštnem predalu. Zato je vročevalec na vročilnici označil dan, ko je pismo pustil v poštnem predalu, in se podpisal.
Predlagatelju oziroma njegovemu pooblaščencu je bila delna sodba sodišča druge stopnje vročena z navadno vročitvijo 26. 5. 2022, zato se je zadnji dan tridesetdnevnega roka iztekel v ponedeljek, 27. 6. 2022. Predlog, ki ga je pooblaščenec toženca na Vrhovno sodišče vložil s priporočeno pošiljko v četrtek, 30. 6. 2022, je vložen po poteku roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP, zato ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo (377. člen ZPP).
spor o pristojnosti - regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - subjektivni kriterij za gospodarski spor - samostojni podjetnik posameznik - opravljanje pridobitne dejavnosti - postopek v gospodarskih sporih - gospodarski spor
Po 2. točki prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se pravila o postopku v gospodarskih sporih uporabljajo tudi v sporih iz pravnih razmerjih, nastalih med samostojnimi podjetniki posamezniki in osebami iz 1. točke prvega odstavka istega člena zakona (gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost), pod pogojem, da gre za spore v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti.
Ta pogoj je v obravnavanem primeru izpolnjen. Iz dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč izhaja, da so na dan škodnega dogodka pri njem zaposleni delavci opravljali dela v Nemčiji in da je za vožnjo svojega vozila in hrambo avtomobilskih ključev pooblastil enega od delavcev. Škoda je sicer nastala, ko je vozilo nepooblaščeno in brez vednosti dolžnika uporabljal drugi delavec, kar pa ne pomeni, da med zavarovalnico in lastnikom pri njej zavarovanega vozila ne gre za spor iz njunega medsebojnega gospodarskega razmerja.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Že pregled zastavljenih vprašanj pokaže, da večina odgovorov nanje ne bi presegla pomena, ki bi ga imeli za tožnico v obravnavani zadevi. Ali povedano drugače: obča nepomembnost odgovorov na večino zastavljenih vprašanj izhaja že iz njih samih. Splošne pomembnosti odgovorov za sodno prakso tožnica ne uspe izkazati niti v utemeljitvi svojega predloga. Slednji je tudi sicer problematičen, saj je nesorazmerno dolg. Obsega 50 strani, kar je še enkrat več kot odločba pritožbenega sodišča. Ob tem je spisan kot revizija, ne pa kot predlog za njeno dopustitev, pri tem pa ves čas prepleta vse (dopustne in nedopustne) razloge, zaradi katerih je predlog za dopustitev revizije (oziroma revizijo) mogoče vložiti. Predlog je (nepregledno) prepreden z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami oziroma njihovo grajo, ki sploh ne more biti predmet revizijskega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na starost (89 let) in zdravstveno stanje nasprotne udeleženke, ki ima težave z demenco, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00059635
ZPP člen 286, 286/3, 286a, 286a/5, 379, 379/1, 394, 394/2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/2. ZD člen 141, 224. OZ člen 335, 335/3.
dediščinska tožba - pravda ob pogojih za obnovo zapuščinskega postopka - rok za uveljavljanje pravice do dediščine - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe - pravočasnost tožbe - začetek teka zastaralnega roka - navajanje dejstev po prvem naroku za glavno obravnavo - prekluzija ugovora zastaranja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Kadar imajo zapuščino v posesti druge osebe, ki niso dediči, ali če sodedič posest utemeljuje na kakšni ne-dedni pravni podlagi, lahko dedič pravno varstvo uveljavlja z lastninsko tožbo v rokih po splošnih določbah stvarnega prava. Z dediščinsko tožbo po 141. členu ZD pa lahko pravno varstvo uveljavlja zoper druge dediče, ki posest tako kot on opirajo na določbe dednega prava. Katera pravila o zastaranju bo treba uporabiti, je tako odvisno od narave pravice. Ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da za uveljavljanje vseh navedenih pravic, ne glede na njihovo naravo, veljajo roki za obnovo postopka, ampak je pravilno stališče, da za uveljavljanje dediščinske tožbe, ne glede na to, ali jo dedič uveljavlja med ali po zapuščinskem postopku, veljajo zastaralni roki iz 141. člena ZD.
Že v času veljavnosti novele je treba ZPP-D upoštevati, da se določbi 286. in 286.a člena ZPP dopolnjujeta in da se sodišče pri odločanju o prepoznih navedbah stranke ne sme zadovoljiti le s presojo njene krivde, ampak mora presoditi tudi, ali bi dopustitev (pre)poznih navedb pomenila zavlečenje reševanja spora.
Po oceni Vrhovnega sodišča pa je bila napačna že presoja sodišča druge stopnje, da sta pravdni stranki navedbe v zvezi z začetkom teka subjektivnega zastaralnega roka podali prepozno.
Glede na to, da sodišče prve stopnje materialnega procesnega vodstva v zvezi z ugovorom zastaranja ni opravljalo, ker je bilo trdno prepričano, da to ni potrebno, sodišče druge stopnje pa je v razveljavitvenem sklepu zavzelo drugačno pravno stališče, bi sodišče druge stopnje moralo šteti, da sta se stranki šele takrat lahko seznanili s pravno pomembnostjo dejstev v zvezi s tekom subjektivnega roka. To pa pomeni, da bi moralo šteti, da je bila navedba trditev takoj po razveljavitvi prve sodbe sodišča opravičljiva in zato še pravočasna.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - splošno vprašanje - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Po določbi četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
Tem strogim formalnim zahtevam predlagateljica ni zadostila s splošnim vprašanjem, navedenim v tretjem odstavku na tretji strani predloga, saj z njim ni izluščila pravnega problema, relevantnega v konkretni zadevi, poleg tega ni navedla okoliščin, ki bi kazale na njegovo občo pomembnost. Tudi morebitnega odstopa od sodne prakse predlagateljica ni zatrjevala (v predlogu ni sklicevanja na konkretne judikate Vrhovnega sodišča niti na judikate višjih sodišč, ki bi kazali na neenotnost sodne prakse). Predlog po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo.