Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je ureditev uvoza v garažo, ki tožniku ne omogoča parkiranja njegovega osebnega vozila, zgolj stvarna napaka ali gre za neizpolnitev Pogodbe o dokončanju del in odpravi napak.
začasna odredba - davčna obveznost - insolventnost - stečaj - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi - poseg v premoženje
Ob presoji izpolnjenosti standarda standarda težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 je treba izhajati iz tega, da zakonodajalec ni predpisal standarda nepopravljive škode, temveč (zgolj) škode, nastale zaradi izvršitve izpodbijanega upravnega akta, ki bi bila ob odpravi posledic na podlagi naknadnega uspeha v upravnem sporu za tožnika težko popravljiva. Tako je na davčnem področju težko popravljivost škode mogoče utemeljevati s posledicami, ki tožnika prizadenejo, ker denarnih sredstev, ki bi jih potreboval za plačilo nepravnomočno naložene davčne obveznosti, nima. Te posledice so lahko težko popravljive, če bi bilo poseženo na primer v sredstva, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih zakonskih obveznosti ali za uresničevanje drugih bistvenih vidikov njegovega življenja in dela. Za težko popravljivo škodo lahko šteje tudi okoliščina, da bi moral tožnik za pridobitev denarnih sredstev za plačilo davčne obveznosti poseči v svoje siceršnje premoženje, ki ga za svoje življenje in delo nujno potrebuje, ali pa bi v to premoženje moral poseči na način, ki bi mu sam po sebi povzročil težko popravljivo škodo (na primer bi moral za pridobitev denarnih finančnih sredstev odsvojiti nepremičnine ali drugo premoženje, ki ga ne bi bilo mogoče ponovno pridobiti, ali zgolj z veliko izgubo ali visokimi stroški).
Glede na navedena stališča Vrhovnega sodišča pritožniku ni treba dodatno izkazati še, da mu je kateri od upnikov že grozil z uvedbo stečajnega postopka ali da nelikvidnosti, ki bi nastopila zaradi nezmožnosti izpolnjevanja tekočih obveznosti in s tem neizogiben nastop stečajnega postopka, ne bi mogel preprečiti sam, na primer z izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja ali prisilno poravnavo. Vse to bi namreč pomenilo že izkazovanje nevarnosti nastanka nepopravljive, ne pa (zgolj) težko popravljive škode.
Izvršitev davčne obveznosti, ki očitno presega celoten denarni tok pritožnika v koledarskem letu, že sama po sebi (vsaj brez morebitnih dodatnih okoliščin) lahko pomeni odločilen vpliv na pritožnikovo poslovanje in s tem ustreza standardu težko popravljive škode.
ZNP člen 42, 59, 61, 62, 64,66, 66/2 , 66/3. ZPP člen 67.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - smotrnost - nepravdni postopek - začasno prebivališče - ugoditev predlogu
V postopku za prenehanje skrbništva je predvideno obvezno zaslišanje predlagatelja (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi njegov pregled s strani izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer predlagatelj začasno biva.
URS člen 22. ZIZ člen 17, 24, 24/1. ZNP-1 člen 5. ZPND člen 19, 22a, 22a/8.
ukrepi za varstvo koristi otroka - predlagatelj postopka - zloraba postopka - stroški nepravdnega postopka - izterjava stroškov postopka - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov - zavezanec za plačilo stroškov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - označba dolžnika - aktivna in pasivna legitimacija - zakoniti zastopnik otroka - pravica do izjave - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Z razlago, za katero se zavzema revident, da v primeru, ko eden od staršev kot zakoniti zastopnik začne postopek v imenu otroka, vendar ga zlorabi za lastne interese, izvršilno sodišče lahko odstopi od načela formalne legalitete in za formalnega predlagatelja in zavezanca za plačilo stroškov postopka šteje zakonitega zastopnika, bi izvršilno sodišče zakonito zastopnico prikrajšalo za njeno pravico do izjave, s tem pa poseglo tudi v njeno ustavno pravico do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave). Vprašanja aktivne in pasivne legitimacije izvršilno sodišče praviloma ne sme ponovno presojati, saj bi s tem kršilo temeljno pravilo prepovedi ponovnega sojenja med istima strankama o stvari, o kateri je že pravnomočno razsojeno. Zakonita zastopnica mladoletnega predlagatelja glede na skromne ugovore revidenta v nepravdnem postopku, nikakor ni mogla predvideti, da bi lahko bila ona obravnavana kot predlagateljica postopka in s tem tudi kot zavezanka za plačilo stroškov.
zavrženje revizije - pravniški državni izpit (PDI)
Revizijo je bilo potrebno kot nedovoljeno zavreči že iz razloga, ker revident nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Revizija ni dovoljena tudi zato, ker ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), pri čemer je niti ni bilo mogoče dopustiti, saj revident predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ekonomičnost postopka - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - dejansko bivališče - ugoditev predlogu
Bistvo določitve drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi lažje izvedbe postopka drugje je ekonomičnost postopka, kar so objektivne okoliščine, povezane z dokaznim postopkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00062796
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84/2, 84a, 84a-2. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 285.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - materialno procesno vodstvo - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - začasna odredba ZUS-1
V postopku odločanja o začasni odredbi mora biti vsem strankam zagotovljeno ustrezno materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP). V zvezi s tem je tudi bistveno, da se predlagatelju začasne odredbe omogoči, da s svojimi navedbami in dokazi ustrezno napolni nedoločen pravni pojem težko popravljive škode iz 32. člena ZUS-1, če sodišče meni, da te zakonske zahteve ni izpolnil.
Ni dvoma, da sklep o pridržanju tožnika na Center za tujce posega v njegov pravni položaj. Vendar pa se lahko z izdajo začasne odredbe tožnika v tovrstnih zadevah varuje le pred nastankom težko popravljive škode, ki presega zgolj sam poseg v njegovo osebno svobodo oziroma svobodo gibanja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Potrebno varstvo javnega interesa namreč upravičuje sam odvzem prostosti oziroma omejitev gibanja kot posledico izpodbijanega akta. To izhaja iz vrednotenja, ki ga je opravil že zakonodajalec glede na naravo samega ukrepa in pogojev za njegovo izdajo v ZMZ-1.
Izdaja začasne odredbe torej v zadevi, kot je obravnavana, ne more temeljiti na samem dejstvu odvzema prostosti, temveč na obstoju težko popravljive škode, ki bi zaradi njega oziroma v povezavi z njim lahko nastala, še preden bi pristojno sodišče v upravnem sporu pravnomočno presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Navedena težko popravljiva škoda pa bi morala pretehtati nad potrebnim varstvom javnega interesa, da bi bilo začasno odredbo mogoče izdati (32. člen ZUS-1). Navedeno pa je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - spor majhne vrednosti
Pravdno sodišče lahko obravnava v sporu majhne vrednosti zadevo, ki ob vložitvi zahtevka na sodišče glede na vrednost spornega predmeta izpolnjuje pogoje za sojenje v rednem postopku. To pomeni, da ni nujno, da se pri izbiri postopkovnih pravil uporabi mejna vrednost za opredelitev postopka majhne vrednosti, ki velja ob prvem procesnem dejanju (npr. vložitvi predloga za izvršbo). Če se ta kasneje med postopkom (večkrat) spremeni, se uporabi spremenjena/aktualna (zadnja).
V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev v višini 223,85 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti. Po osmem odstavku 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti revizije ni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - dvom v nepristanskost - oče stranke sokrajan sodnice - zavrnitev predloga
Ker se je Vrhovno sodišče do zatrjevane prostorske povezanosti razpravljajoče sodnice in predlagateljevega očeta že opredelilo v zadevi I R 37/2022, se bo v nadaljevanju opredelilo zgolj do zatrjevanega prejudiciranje odločitve. Tudi ta okoliščina ne more omajati videza nepristranskosti Okrajnega sodišča v Novi Gorici (in s tem vseh sodnikov tega sodišča), saj bi lahko pomenila zgolj razlog za izločitev konkretne sodnice. Pa tudi, če bi ta izločitveni razlog bil podan, prva nasprotna udeleženka ne konkretizira njegovih posledic za okrnitev videza nepristranskosti preostalih sodnikov tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ni razlogov za delegacijo pristojnosti pritožbenega sodišča, če eden izmed višjih sodnikov sodeluje pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje.
To še toliko bolj velja, če je o zadevi odločal sodnik, ki ni več zaposlen na pristojnem višjem sodišču. Ni torej mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Mariboru nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker bodo odločali o pritožbi zoper sklep, ki ga je izdala sodnica, ki je bila pred tremi leti zaposlena na tem sodišču.
- Ali in na kakšni pravni podlagi sta toženka in zavarovalnica glede na okoliščine obravnavane zadeve solidarni dolžnici?
- Ali so glede na določbo 963. člena Obligacijskega zakonika z izplačilom odškodnine iz zavarovanja na zavarovalnico prešle vse zavarovančeve pravice nasproti toženki?
- Ali je glede na pravdo P 1631/2012 nastopil intervencijski učinek?
- Ali in na kakšni pravni podlagi je terjatev zavarovalnice proti toženki v obravnavani zadevi zastarala?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00062665
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 34.
predlog za dopustitev revizije - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev v zapuščino - zahteva za vračilo nepremičnine - neodplačen pravni posel - vlaganje v skupno premoženje - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zavrnitev predloga
odmera dohodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - uporaba zakonske določbe za katero je ustavno sodišče ugotovilo njegovo neskladnost z ustavo - ugoditev reviziji
Za različno davčno obravnavo davčnih zavezancev, ki na podlagi sodbe, sodne poravnave ali izvensodne poravnave prejmejo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki je posledica telesne poškodbe, bolezni ali smrti, ter davčnih zavezancev, ki jim je na taki podlagi izplačana odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki izvira iz kakšnega drugega vzroka, ne obstajajo opravičljivi razumni in stvarni razlogi, je Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost 5. točke 27. člena ZDoh-2 z drugim odstavkom 14. člena Ustave.
Ker izpodbijana sodba temelji na določbi zakona, ki je v neskladju z Ustavo, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo Upravnega sodišča spremenilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu tožene stranke v ponovni postopek (prvi odstavek 94. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku je dolžan davčni organ revidentki ponovno odmeriti dohodnino za leto 2013, in sicer tako, da pri izračunu davčne osnove ne upošteva izplačila odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic, saj je to po 5. točki 27. člena ZDoh-2 dohodek, od katerega se dohodnine ne plača.
ZPP člen 351, 351/1, 354, 354/2, 355, 355/2, 357a. URS člen 25.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dolgotrajnost postopka - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
V konkretnem primeru postopek traja že več kot 16 let, kar vsekakor pomeni zelo hudo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Izkazana je zato kršitev drugega odstavka 354. člena in drugega odstavka 355. člena ZPP, ki sodišču druge stopnje kategorično prepoveduje razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.