Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - sodni register - podjetnik posameznik - izbrisni razlog - letno poročilo - izbris po uradni dolžnosti
Med strankama ni sporno, da tožnik ni pravočasno oddal letnih poročil za leti 2018 in 2019. Oddal ju ni niti v pritožbenem roku zoper izpodbijani sklep AJPES. Zamuda zakonskega materialnega roka za stranko pomeni, da s prvim dnem zamude za oddajo letnega poročila nastopijo posledice neizpolnitve zakonskih obveznosti, v konkretnem primeru ugotovitev razloga za izbris iz poslovnega registra.
Ureditev, po kateri se podjetnik izbriše iz poslovnega registra, če v dveh zaporednih letih ne odda poslovnega poročila je bila v ZGD-1 vnesena že takoj ob sprejemu tega zakona (2006) in torej ne gre za morebitno novo odločbo. Poleg tega je izbrisni razlog vezan na obdobje dveh zaporednih let, kar pomeni, da zgolj enkratna zamuda še ne privede do izbrisnega razloga.
identifikacija davčnega zavezanca - pripojitev družbe - družbenik
Ko gre za primer, ko pravna oseba nima matične številke, ker ni vpisana v poslovni register in potrebuje identifikacijsko številko, da bi se lahko v sodni register vpisala kot družbenik, pride v poštev uporaba 1.a člena ZSReg, da se vpiše v davčni register zaradi dodelitve davčne številke le na zahtevo te tuje pravne osebe kot družbenika oziroma na podlagi njenega pooblastila.
Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - podjetnik posameznik - izbris po uradni dolžnosti - izbrisni razlog - letno poročilo
Letno poročilo za 2019 je tožnik oddal 4. 8. 2020. Izpodbijani sklep je bil izdan 28. 7. 2020. Torej je bil izpodbijani sklep izdan na dan, ko nobeno od obeh letnih poročil še ni bilo izdano. Pravilnost izpodbijanega akta se presoja glede na dejansko stanje v času izdaje akta, ko nesporno obe poročili še nista bili oddani in je že iz tega razloga izpodbijani sklep pravilen.
Vprašanje dopustnosti pritožbe zaradi molka organa je zato povezano z vprašanjem, ali materialni predpis določa pravico, obveznost ali pravno korist osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, o kateri mora organ odločiti, pa akta o tem ni izdal ali ga ni vročil stranki v predpisanem roku.
AJPES vpise oziroma izbrise, ki nimajo konstitutivnega ampak deklaratorni značaj, opravlja izključno na predlog enote poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti.
ZPRS-1 člen 2, 2-3, 20. Pravilnik o ustanavljanju novih organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije (2015) člen 20, 20/1, 20/4. ZUP člen 2, 2/1, 222, 222/4.
izbris iz poslovnega registra - upravni postopek - molk organa - upravna zadeva
Tožnica ni enota poslovnega registra, ampak registrski organ (tretja alineja 2. člena ZPRS-1), zato ji 20. člen ZPRS-1 po presoji sodišča ne daje pravice zahtevati, da AJPES iz registra izbriše v njem vpisano poslovno enoto, v konkretnem primeru A. AJPES tako v postopkih po VI. Poglavju ZPRS-1 ne odloča o pravici ali obveznosti tožnice, dejansko pa tudi ne o pravici in obveznosti študentske organizacije univerze in samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole. AJPES slednjim subjektom pri vpisu dodeli zgolj matično številko, ker tožnica za dodelitev te številke subjektom, ki jih registrira, nima javnega pooblastila, vendar pa tudi navedeno ne more vplivati na dejstvo, da ti subjekti lastnosti pravne osebe ne pridobijo z vpisom v PRS, pač pa z ugotovitvijo izpolnjevanja pogojev za vpis v tožničin register oziroma vpisom v tega.
Zahteva, naj AJPES izvrši izbris A. iz PRS, torej ne predstavlja materialnopravno določene pravice (ali obveznosti) tožnice, o kateri bi moral AJPES (oziroma toženka) vsebinsko odločiti in posledično izdati upravni akt iz 2. člena ZUS-1 niti javnopravne zadeve v smislu 4. člena ZUP. V predmetni zadevi molk prvostopenjskega organa (AJPES) v zvezi s tožničino zahtevo za izbris subjekta A. iz PRS ni mogel nastopiti, izpodbijani sklep, s katerim je toženka zavrgla tožničino pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa, pa je tako pravilen in zakonit.
izbris iz poslovnega registra - upravni postopek - upravna zadeva
Prva procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena za upravno odločanje in s tem za uporabo upravnega postopka je, da je zadeva (stvar), o kateri naj bi odločil organ, sploh upravna zadeva. Če organ spozna, da ne gre za upravno zadevo, je absolutno nepristojen za odločanje o pravnem razmerju (129. člen ZUP). Če bi kljub temu odločil o takšni stvari, bi bila izdana odločba nična. Če torej upravne zadeve ni, ni mogoče voditi upravnega postopka niti izdati konkretnega upravnega akta (odločbe).
Ker so po peti alineji 2. člena ZPRS-1 enote poslovnega registra poslovni subjekti, deli teh poslovnih subjektov in podružnice tujih podjetij, tožnica pa ni enota poslovnega registra, ampak registrski organ (tretja alineja 2. člena ZPRS-1), ji 20. člen ZPRS-1 po presoji sodišča ne daje pravice zahtevati, da AJPES iz registra izbriše v njem vpisano poslovno enoto.
Zahteva, naj AJPES izvrši izbris C. iz PRS, torej ne predstavlja materialnopravno določene pravice (ali obveznosti) tožnice, o kateri bi morala toženka vsebinsko odločiti in posledično izdati upravni akt iz 2. člena ZUS-1.
ZGD-1 člen 58, 58/1, 58/2, 59, 59/1, 75, 75/3, 75/3-2.
izbris podjetnika iz poslovnega registra - izbrisni razlog - letno poročilo - predložitev - materialni prekluzivni rok - izbris po uradni dolžnosti
Med strankama je nesporno, da tožnik ni oddal letnih poročil za leti 2017 in 2018. Tožnik uveljavlja zgolj to, da tega ni mogel in bi mu zaradi težav z računovodskim servisom moralo biti omogočeno, da letna poročila odda kasneje.
Kot pravilno navaja toženka gre v primeru iz 2. točke tretjega odstavka 75. člena ZGD-1 za materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.
ZGD-1 člen 75, 75/1. ZSReg-B člen 16. ZUP člen 96.
sodni register - izbris iz poslovnega registra - sprememba podatkov - poslovni naslov - sprememba poslovnega naslova - obvestilo o spremembi - vročitev obvestila - vročitev z javnim naznanilom
Če ni mogoča vročitev tožniku zaradi spremembe naslova, se vročitev opravi z javnim naznanilom v skladu s 96. členom ZUP.
izbris podjetnika iz poslovnega registra - pogoji za izbris - ustavitev postopka - stranka v postopku
Tožnica v postopku, ki ga je prvostopenjski organ vodil na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 75. člena ZGD-1, ni imela lastnosti stranke, niti se postopek ni začel na njeno zahtevo, zato je bila njena pritožba pravilno zavržena.
ZSReg člen 2, 48a. ZDIJZ člen 27, 27/4, 31. ZUP člen 247, 247/2, 249, 250, 279. ZUS-1 člen 64.
banka - izredna uprava - sodni register - zahteva za pridobitev banki izdane odločbe iz sodnega registra - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - pristojnost - ničnost odločbe - upravni spor zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca o pritožbi
V obravnavani zadevi je prosilec brez dvoma podal zahtevek za izpis oziroma kopijo listine (upravne odločbe) na podlagi 48a. člena ZSreg, odločeno pa je bilo o zahtevku za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja zahtevka stranke ne more samoiniciativno spremeniti. Od vrste zahtevka je odvisno, kateri organ, po katerih pravilih in katerem postopku ga mora obravnavati. V konkretnem primeru je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja odločala o zahtevku, ki je v sodni pristojnosti, Informacijski pooblaščenec pa te napake ni odpravil. Ko mu je bila v reševanje odstopljena pritožba, bi namreč moral preveriti, ali se ni v postopku na prvi stopnji zgodila nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe po 279. členu ZUP, po katerem se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti; če organ druge stopnje ugotovi, da je odločbo izdal nepristojen organ, jo mora odpraviti po uradni dolžnosti in poslati zadevo v rešitev pristojnemu organu.
Sodišče lahko v upravnem sporu glede na vsebino zadeve odpravi tudi druge akte, izdane v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta. V takem primeru se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden so bili izdani odpravljeni upravni akti.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu - ugovor upnika
ZFPPIPP v 427. členu določa dva ključna (med seboj neodvisna) izbrisna razloga: če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. tč. prvega odstavka) ali če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. tč. prvega odstavka). Sodišče prve stopnje je začelo postopek izbrisa v obravnavanem primeru zaradi domneve obstoja izbrisnega razloga po 2. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Ker torej ni bil začet postopek izbrisa brez likvidacije zaradi izbrisnega razloga po 1. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, so pravno neupoštevne pritožbene trditve v smeri, da ima pravna oseba še neporavnane obveznosti. Vlagatelj ugovora mora, skladno s 435. členom ZFPPIPP, izkazati, da ne obstaja izbrisni razlog, v obravnavani zadevi izbrisni razlog po 2. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP
podjetnik - Poslovni register Slovenije - izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije - izbris po uradni dolžnosti - izbrisni razlog - sklep o obstoju izbrisnega razloga
Tožnik je letni poročili za leti 2007 in 2008 AJPES posredoval prepozno, po zakonskem roku, kljub temu, da ga je prvostopni organ k temu pozval, zato mu je bil utemeljeno izdan sklep o obstoju izbrisnega razloga.
URS člen 23, 23. ZUS člen 34, 34/1, 34/1-4, 34, 34/1, 34/1-4.
upravni spor - pravni interes - izbris iz sodnega registra - pravica do sodnega varstva - sojenje v nerazumnem roku
Pravne posledice pripojitve (družbe, ki so bile pripojene, so zaradi statusnih sprememb v zvezi s pripojitvijo prenehale obstajati) so začele učinkovati že s samim vpisom pripojitve v sodni register. S tem je prišlo do nastanka novega subjekta, ki ga je mogoče izbrisati iz sodnega registra le v primeru njegovega prenehanja na način, kot je predviden v primeru prenehanja gospodarskih družb (stečaj, likvidacija ...). Ker je z izdajo sklepa o pripojitvi odpadla pravna podlaga za odločanje o predlogu tožnika za izbris iz sodnega registra, z ne-ravnanjem toženke ni bilo poseženo v tožnikove pravice ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist, zaradi česar je sodišče tožbo zavrglo.