Dejstva dejanskega stanja, ki so utemeljevala znižanje preživnine, so v izpodbijani sodbi pravno pravilno ocenjena. Tako so v zadostni meri prišle do izraza okoliščine, ki se nanašajo na otrokove spremenjene potrebe in na spremenjen socialni položaj tožnika. Pri tem je v zadostni meri bila upoštevana nezaposlenost matere tožnikovega drugega otroka, v okviru toženčevih povečanih potreb pa je bilo treba poleg dejstva, da je začel obiskovati osnovno šolo, upoštevati tudi njegovo poslabšano zdravstveno stanje kot faktor povečanja življenjskih stroškov.
dolžnost preživljanja otrok - znižanje preživnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločanje v mejah razlogov navedenih v reviziji
I. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (386. člen ZPP). Ker gre za izredno pravno sredstvo, ki je vloženo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje, se vlagatelj revizije na razloge, ki jih je navedel v pritožbi vloženi proti sodbi sodišča prve stopnje, v reviziji ne more uspešno sklicevati. zato revidentov predlog, da naj revizijsko sodišče upošteva vse, kar je bilo navedeno v pritožbah z dne 11.3.1994 in 14.3.1994, ni utemeljen. II. Revizijsko sodišče vsebinsko obravnava le tiste revizije, ki so vložene v roku, ki je določen v 1. odstavku 382. člena ZPP. V tem roku je bila vložena le revizija z dne 7.6.1994. Dopolnitev revizije je bila namreč vložena šele po preteku revizijskega roka in sicer 29.8.1994. Zato revizijsko sodišče na trditve, ki so navedene v dopolnitvi revizije, ne odgovarja.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - takojšen prenos lastnine - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja - neizpolnjevanje obveznosti - spremenjene razmere - prilagoditev pogodbe
Tožnikovo ravnanje, zlasti odhod v dom za starejše občane brez obvestila toženca in odklanjanje ponujenega finančnega prispevka k oskrbnini za bivanje v domu starejših občanov, kaže na pomanjkanje tožnikovega nujno potrebnega sodelovanja pri izpolnjevanju in s tem ohranjanju pogodbenega razmerja. Če pa bi bila glede na druge ugotovljene dejanske okoliščine najustreznejša prilagoditev pogodbe po 2. odst. 121. čl. ZD, tožbeni zahtevek na razvezo pogodbe ne more biti utemeljen.
Kot pogoj za odklonitev prodaje stanovanja oziroma njegovega najema stanovanjski zakon ne predvideva obstoja pravnomočne sodne odločbe o prenehanju stanovanjskega razmerja. Po določbi 2. odstavka 128. člena stanovanjskega zakona namreč lastnik ni dolžan prodati stanovanja (kar velja tudi za odklonitev sklenitve najemne pogodbe po določbi 1. odstavka 148. člena stanovanjskega zakona) že tedaj, če je imetniku stanovanjske pravice mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov skladno z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS01424
ZPP (1977) člen 187, 288, 288/2.ZDen člen 5, 56.ZNP člen 9.
ugotovitvena tožba - nepravdni postopek - napotitev na pravdo - pravni interes - zahteva za denacionalizacijo iz 5 člena ZDen (prehod stvari ali premoženja v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pravdno sodišče mora pri ugotovitveni tožbi po uradni dolžnosti paziti, če ima tožeča stranka na taki tožbi pravni interes (187. čl. ZPP). Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da za vložitev tožbe s takim zahtevkom tožnica nima pravnega interesa. Napotitveni sklep sodišča v nepravdnem postopku, kjer se obravnava predlog za denacionalizacijo, ne more biti ovira za presojo pravdnega sodišča. Upoštevati je treba, da po 56. čl. Zakona o denacionalizaciji odloča o zahtevah po 5. čl. sodišče v nepravdnem postopku, kjer se ugotavlja, če so za vrnitev premoženja podani vsi pogoji iz 5. čl. Nepravdno sodišče tako v konkretnem primeru ni imelo v zakonu določenega pooblastila, da nepravdni postopek prekine in napoti stranke na pravdo.
ZUS (1977) člen 6, 8, 26, 30, 30/1-2.ZSZ člen 63. ZDoh člen 101.
molk organa
Ne gre za molk organa, če se stranka z zahtevo na vrnitev plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča sploh ni obrnila na pristojni upravni organ.
ZUP člen 143, 209. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 20, 20/2.
pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka - osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - svetnik
Ker zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja nima posebnih procesnih določb, se v postopku izdaje odločbe za napredovanje pedagoških in drugih strokovnih delavcev v nazive uporabljajo določbe ZUP.
O uspešnosti učiteljevega dela po 11. členu pravilnika mora ravnatelj podati celotno oceno in to tudi utemeljiti. Drugo strokovno delo po 18. členu pravilnika pa mora točkovati v skladu s to določbo.
Pritožbeni razlogi se ne ukvarjajo z vprašanji, ki so lahko predmet presoje v postopku za priznanje tuje sodne odločbe, temveč le z vprašanji, ki se nanašajo na pripravljenost nasprotnega udeleženca, da svoje pravno razmerje do predlagatelja kljub temu, da obstaja pravnomočna sodna odločba, s sklenitvijo pogodbe o načinu poplačila dolga, na novo uredi. Nasprotni udeleženec je imel možnost sodelovati v postopku pred tujim sodiščem, kar izhaja tudi iz samih pritožbenih trditev, dejstvo, da mu je bila vročena sodna odločba, ki je bila napisana v nemškem jeziku, pa tudi ni razlog za odklonitev priznanja, saj bi si nasprotni udeleženec lahko priskrbel njen prevod.
I. Pri odločanju o določitvi mesečnega prispevka za preživljanje otrok upošteva sodišče okoliščine, ki obstajajo ob zaključku glavne obravnave. Zato sodišče prve stopnje kasnejšega zvišanja preživnine (za okoli 1.000 SIT, kot se zatrjuje v reviziji), ki jo mora toženec plačevati ml. sinu G., ni moglo upoštevati. Na pritožbeno trditev, da za približno 1.000 SIT zvišana preživnina, ki jo je toženec dolžan plačevati drugemu otroku, onemogoča zvišanje preživnine za ml. tožnico na znesek, ki presega 12.000 SIT, pa je pritožbeno sodišče odgovorilo (5. odstavek na drugi strani razlogov sodbe).
II. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo dne 5.5.1994, pritožbeno sodišče pa 5.7.1994. V reviziji zatrjevano zmanjšanje osebnega dohodka v mesecu avgustu leta 1994 zato predstavlja revizijsko novoto, ki je ni mogoče upoštevati (3. odstavek 385. člena ZPP).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v točkah
Tožeča stranka je s tožbo z dne 19.2.1993 zahtevala sklenitev kupoprodajne pogodbe za stanovanje. Ker gre za premoženjskopravni spor po 3. odst. 382. čl. Zakona o pravdnem postopku, je pravica strank do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je navedla tožeča stranka v tožbi. Tožeča stranka v konkretnem primeru vrednosti spornega predmeta ni navedla v tolarjih, ampak jo je ocenila na 1000 točk. Na tak način ocenjene vrednosti spornega predmeta sodišče ne more upoštevati. Ker si tožeča stranka ni zagotovila pravice do revizije v skladu z 2. odst. 186. čl. ZPP, revizija ni dovoljena.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 4, 4/2, 4/3, 209, 209/3.
pridobitev - državljan druge republike - oseba nevarna za javni red, oseba s kaznivimi dejanji - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka - neobrazloženi prosti preudarek
Nevarnost za javni red je potrebno popreje pred odločitvijo po 3. odstavku 40. člena ZDRS ugotoviti v dokaznem postopku ter v obrazložitvi odločbe navesti, katera dejstva so bila ugotovljena in kateri dokazi so bili odločilni za sklep o dejanskem stanju; samo s sklicevanjem na dejstvo izrečene zaporne kazni, brez ugotovitve stanja glede pravnih posledic in izbrisa obsodbe, ni podana zadostna dejanska podlaga za oceno, ali so še podani razlogi nevarnosti za javni red (4. in 209. člen ZUP ter 2. odstavek 39. člena ZUS).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
S katerimi dokazi, ki jih je sodišče izvedlo, naj bi bila v nasprotju ugotovitve, da je pokojna žena tožene stranke gospodinjska dela opravljala, tožena stranka v reviziji ni navedla. Postavila je le pavšalno trditev, da naj bi nasprotje obstajalo, zaradi česar naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Taka pavšalna in nekonkretizirana trditev o obstoju bistvene kršitve določb postopka, ne zadošča. Sicer pa ima ugotovitev sodišča o opravljanju gospodinjskih del v izvedenih dokazih zadostno podlago. S trditvami, da je ta ugotovitev "protispisna" tožena stranka v bistvu izpodbija dokazno oceno nižjih sodišč in vztraja pri svoji trditvi, ki pa je ostala nedokazana, da pokojna žena tožene stranke za opravljanje gospodinjskih del sploh ni bila sposobna. Izpodbijanje dokazne ocene sodišča pa predstavlja izpodbijanje dejanskega stanja, kar v revizijskem postopku ni dovoljeno.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - podstanovalsko razmerje - pravice podstanovalca
Na podlagi obsežnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje sta sodišči prve in druge stopnje zavzeli stališče, da med imetnico stanovanjske pravice in toženci ni obstajala ekonomska skupnost ampak podstanovalsko razmerje. Proti stališču sodišč o naravi pravnega razmerja med imetnico stanovanjske pravice in toženci pa revizijsko sodišče nima pomislekov. Tožena stranka se ne more sklicevati na okoliščino, da v stanovanju prebiva 12 let. Odkar je bila proti njej vložena tožba, na stanovanju ni mogla pridobiti nobenih samostojnih pravic, ne glede na to, da je imetnica stanovanjske pravice postopoma opuščala uporabo stanovanja.
davek od dohodka iz dejavnosti - določitev letne akontacije s posebno odločbo
Davčni organ lahko s posebno odločbo določi novo višino letne akontacije, če pri pregledu poslovnih knjig zavezanca ugotovi, da višina akontacije glede na podatke o prihodkih in odhodkih ne ustreza obsegu poslovanja, saj določba 106. člena zakona o dohodnini le na splošno oz. pavšalno ureja plačevanje letne akontacije davka iz dejavnosti.
oprostitev carine - blago, neproizvedeno v Sloveniji - obnova postopka - potrdilo GZ, izdano po ocarinjenju uvoženega blaga - neupošteven obnovitveni razlog
Potrdilo, da se blago, ki se uvaža, ne proizvaja v Sloveniji, izdano po končanem postopku carinjenja, je nov dokaz za uvedbo obnove postopka samo v primeru, če se ni moglo navesti ali uporabiti v prejšnjem postopku carinjenja in če se blago v času carinjenja ni proizvajalo v Sloveniji.
ukrep tržnega inšpektorja - vrnitev cen na določeno raven - ukrep brez pooblastila v materialnem zakonu - kršitev pravil postopka
Tržni inšpektor lahko naloži stranki vrnitev cen na določeno raven samo tedaj, če ima za to pooblastilo v materialnem zakonu oz. če so v tem zakonu jasno določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša.
ukrep tržnega inšpektorja - vrnitev cen na določeno raven - ukrep brez pooblastila v materialnem zakonu
Tržni inšpektor ne more stranki naložiti vrnitve cen na določeno raven, če nima za to pooblastila v materialnem zakonu oz. v njem niso določene obveznosti za subjekte, na katere se ta predpis nanaša.
ZUP člen 218. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 5/1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv mentor - odločba - pravni učinek
V primerih, ko je pedagoškemu delavcu podeljen naziv mentor na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Ur.l. RS, št. 39/92 in 42/92 - ter novela št. 54/93), v tem pravilniku ni predpisano, da ima ta podelitev pravni učinek pred izdajo odločbe, kot ga ima po 19. in 21. členu tega pravilnika.