revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega premeta v točkah
Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).
obresti na vnaprej plačano kupnino - nepogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom - prodajna pogodba
Kadar ima kupec možnost izbire med več načini prodaje, ni podan element pogojevanja vnaprejšnjega plačila za sklenitev pogodbe in nima pravice do obresti po 26. čl. zakona o blagovnem prometu.
Lastninjenje zadruge je na podlagi določb zakona o zadrugah in zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij opraviti glede na število članov dedovanja in obseg medsebojnega sodelovanja med zadrugo in zadružnikom (količina oddanih pridelkov). Tožena stranka je v izpodbijani odločbi upoštevala navedena merila, zato tožba ni utemeljena.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pogodba o začasni uporabi stanovanja
Stanovanjski zakon (SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94) je pravico do odkupa priznal le tistim, ki so stanovanjsko pravico imeli, in ne tistim, ki so v stanovanju prebivali na podlagi drugačnega pravnega temelja.
delovno dovoljenje - splošni in posebni pogoji za zaposlitev tujca
Od kandidata za zaposlitev se lahko zahteva izpolnjevanje le tistih pogojev, ki jih je delodajalec navedel v prijavi prostega delovnega mesta pri Zavodu za zaposlovanje.
pridobitev - državljan druge republike - oseba, kaznovana za kazniva dejanja - oseba, nevarna za javni red in mir - odločba (zavrnilna), izdana med upravnim sporom - bistvena kršitev določb ZUP - neobrazložena odločba
Po 261. členu ZUP se lahko izda nova odločba le, če se z njo zahtevku ugodi, ne more pa se z novo odločbo ponovno zavrniti zahtevek.
Pisna potrjena izjava delavca med poskusnim delom, da ne želi več delati, ima enake učinke kot pisna izjava delavca po 1. alinei 1. odstavka 19. člena zakona. Zato ni upravičen do izplačila preostanka nadomestila po 33. členu zakona, ker mu je delovno razmerje prenehalo na njegovo željo in ne zaradi poteka časa.
Ni mogoče šteti, da gre za pisno napako, če je bila napaka storjena že pri vložitvi davčne napovedi, zato jo je možno eventuelno odpraviti samo v pritožbenem postopku.
Ker zakon o denacionalizaciji ne ureja vzpostavitve lastninske pravice na stavbnih zemljiščih tistim, ki niso denacionalizacijski upravičenci, je bil tožbeni zahtevek pravilno zavržen, ker ne gre za upravno stvar.
Dolgotrajna prekinitev življenja v Republiki Sloveniji in s tem neizpolnitev zakonskega pogoja dejanskega življenja tožeče stranke v RS po 1. odstavku 40. člena ZDS je podana, povzročena z odločitvijo tožeče stranke v zvezi z urejanjem osebnih zadev v BiH in v Srbiji, če je tožeča stranka (tožnik je živel nekaj mesecev - od poletja 1992 do pomladi 1993 - in se je vrnil v Slovenijo; tožnica - njegova žena - pa še vedno tam živi) odšla v BiH in Srbijo zaradi navedenih okoliščin, ki so na njeni strani. Pri tem se ne more sklicevati na nemožnost vrnitve v Slovenijo zaradi vojnih razmer in upravičenost take odsotnosti, saj v tožbi ne navaja, da bi bile take razmere tudi v Srbiji, kamor je pred njimi zbežala iz BiH.
BHRMCP.ZUP člen 135, 135/1, 143, 143/3, 209, 209/2.
cestni prevoz - mednarodni linijski prevoz potnikov - začasni odvzem dovoljenja - razlogi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev pravil postopka
Če se odločba opira na dejstva in okoliščine, glede katerih stranka ni bila zaslišana, je že zato nezakonita. V konkretnem primeru je zaradi navedene pomanjkljivosti v nadaljevanju moralo priti tudi do kršitve določb 2. odstavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe niso razvidni dokazi, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno dejansko stanje in razlogi, ki so bili odločilni za presojo dokazov.
pridobitev državljanstva - izredna naturalizacija - vpliv, med upravnim sporom z ustavno odločbo razveljavljene določbe ZDRS, na katero je oprta izpodbijana odločba, na rešitev tega upravnega spora
Ustavno sodišče RS je z odločbo z dne 10.12.1992 (Ur.l. RS, št. 61/92) določbo 13.a člena ZDS razveljavilo. Odločilo je tudi, da razveljavitev začne učinkovati dne 1.6.1993 s pravnim učinkom po 1. in 2. odst. 414. čl. ustave iz leta 1974. Ker odločitev o pridobitvi državljanstva tožeče stranke še ni bila pravnomočno rešena do objave odločbe ustavnega sodišča (24.12.1992), je sodišče moralo tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpraviti.
S sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep o začasni odredbi in s katerim je določilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno redno sodišče, postopek ni bil pravnomočno končan. Zato je bilo treba na podlagi 2. odstavka 389. člena v zvezi s 4. odstavkom 400. člena ZPP revizijo zavreči.
Denacionalizacijski upravičenec je tisti, ki mu je bilo premoženje podržavljeno, zato po 31. členu ZDen pravni naslednik upravičenca ne more dobiti vrnjenega stavbnega zemljišča.
ZDRS člen 40.ZUP člen 202, 209, 209/1. ZUS (1977) člen 60. ZPP (1977) člen 302, 302/1.
združitev zadev v en postopek - pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji - neobrazložena odločba
Obrazložitev odločbe je bistvena sestavina odločbe. Samo ugotovitev, da tožnik z otroki ne živi v Sloveniji, ne pomeni, da je odločba obrazložena v skladu z 206. in 2. odstavkom 209. člena ZUP.
ZUP člen 209, 209/2, 209/3.ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.
odločba - oblika in sestavni deli odločbe - prosti preudarek - dejansko stanje - razlogi, odločilni za presojo dokazov - pridobitev - državljan druge republike
Tudi ko upravni organ odloči po prostem preudarku, mora predhodno popolnoma ugotoviti dejansko stanje in navesti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, zlasti če gre za negativno odločbo.
oprostitev plačila carine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Določbe 50. člena CZ ni mogoče razlagati, da se v primeru, če izvozna obveznost, nastala na podlagi uvoženega reprodukcijskega materiala, ni v celoti izpolnjena, zaračuna carina za celotno uvoženo blago.
Stališče, da oškodovanec praviloma nima pravice do denarne odškodnine za telesne bolečine, povzročene z lahko telesno poškodbo, nima opore v sodni praksi, ki se je izoblikovala ob uporabi 200. člena in drugih ZOR. Teža oz. kvalifikacija poškodbe ni okoliščina, od katere bi bilo odvisno vprašanje upravičenosti do odškodnine. Torej tudi ni pravilno nadaljnje stališče sodišča, da ima pri lahki telesni poškodbi oškodovanec le izjemoma pravico do denarne odškodnine, če so fizične bolečine močne ali srednje intenzivnosti in dalj časa trajajo.
Ugotovljene tožničine telesne bolečine, ki jih je pretrpela zaradi toženkinega škodnega dejanja (en dan hude bolečine, tri dni srednje močne in okoli osem dni zmerne bolečine), niso pomenile neznatne nepremoženjske škode. Tožnica ima torej pravico do denarne odškodnine po 200. členu ZOR.