OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS01476
ZOR člen 1089, 1089/1. ZPP (1977) člen 2, 2/1.
poravnava - uveljavljanje pravic iz razmerja, ki je bilo predmet poravnave - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - vezanost na dejansko in pravno podlago - načelo dispozitivnosti
Tožena stranka uveljavlja plačilo 4000,00 DEM na podlagi izvensodne poravnave. Ker je s poravnavo razmerje urejeno, se pravice iz prejšnega razmerja ne morejo več uveljavljati (prim. 1. odst. 1089. čl. ZOR). Zato uveljavljanega tožbenega zahtevka ni moč presojati ne po 80. čl. ZOR ne po 132. čl. ZOR. Ali drugače, uveljavljani tožbeni zahtevek ni le del tistega, kar bi tožeči stranki pripadalo, na podlagi njene pravice do vrnitve plačane are, ker je oprt na drugo dejansko in pravno podlago.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. ZPP). Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP). Navedba vrednosti spornega predmeta je potrebna zaradi določbe 382. čl. ZPP. Po 3. odst. tega člena namreč ni revizije v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije (pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/93, str. 12).
prenehanje obveznosti - izpolnitev - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Revizijske trditve o neverodostojnosti izpovedb prič Z.J. in K.Š., ki izpodbijajo odločilne dejanske ugotovitve, ne morejo biti predmet presoje v revizijskem postopku, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP).
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - soglasje poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 k pogodbi o zamenjavi stanovanja - navidezna zamenjava - ničnost
Pritožbeno sodišče prezre, da je toženec v odgovoru na tožbo navajal, da se mu je ponudila priložnost za zamenjavo svojega dotedanjega stanovanja, ki ga je dobil od bivše JLA 2.10.1989, ko je JLA po koncu vojne odhajala iz RS ter da je stanovanje s T.G. zamenjal, ker je slednji moral predati - vrniti svoje stanovanje, zato ker se je odselil. Ker so posledice v primeru, če zamenjava stanovanj ni dovoljena (3. odst. 23. čl. ZSR), oz. če imetnika stanovanjske pravice stanovanji zamenjata brez soglasja stanodajalca (5. odst. 25. čl. ZSR), različne, so omenjene toženčeve trditve lahko pravno odločilne. Pogodba o zamenjavi stanovanj, ki je sklenjena v nasprotju s 3. odst. 23. čl. ZSR, je nična, ne pa izpodbojna. Pravkar razložen pomen sklenitve pogodbe o zamenjavi stanovanj v nasprotju s 3. odst. 23. čl. ZSR pa daje odgovor tudi na vprašanje, zakaj je revizijsko sodišče upoštevlo celotno trditveno podlago obravnavanega primera (109. čl. ZOR).
Tuja sodna odločba je sposobna za obravnavanje, če je predložena v izvirniku ali prepisu, ki je enakovreden izvirniku. Fotokopija ima po zakonu o overitvi podpisov, pisave in prepisov (Ur.l. SRS, št. 29/72) status prepisa. Prepis pa, če naj bo enakovreden izvirniku, mora biti overjen.
obresti na vnaprej plačano kupnino - začetek teka obresti - prodajna pogodba
Nespremenjena cena predstavlja le navidezno ugodnost za kupca, saj kupljeni avtomobil s časovnim zamikom po enaki ceni, kot bi ga praviloma moral prejeti takoj. V času čakanja nima ne avtomobila, ne denarja. Zato s priznanjem vpoglednih obresti ni porušeno načelo enake vrednosti dajatev v škodo prodajalca.
uporabnik stanovanja - pojem - ekonomska skupnost imetnika stanovanjske pravice in uporabnika
Toženec je sicer veliko delal na kmetiji Z., pri tem pa ni šlo za "skupno pridobivanje in gospodarjenje s pridobljenim premoženjem oziroma dohodkom in skupno življenje iz pridobljenega dohodka".
Bistvo vseh pravnih norm, ki urejajo razmerja med starši in otroki je, da se pri varstvu, vzgoji, vzdrževanju in izobraževanju predvsem varujejo pravice in koristi otrok. Kljub bolezni matere, je ta popolnoma sposobna skrbeti za mladoletno hčerko, diagnoza bolezni, ki jo je prebolela, ni v zvezi s sposobnostjo izvrševanja roditeljske pravice in njenih obveznosti do otroka.
regresni zahtevek zavarovalnice za povračilo plačane odškodnine pri nezavarovanem vozilu
Spričo vseh okoliščin, v katerih je prišlo do poškodovanja S.K., revizijsko sodišče šteje, da toženčev delež odgovornosti v višini 50% ni bil previsoko ocenjen. Sodišči sta presojali utemeljenost regresnega zahtevka tožeče stranke tudi po višini. Zneska odškodnine za duševne bolečine zaradi sinove smrti, ki jih je tožeča stranka izplačala staršema umrlega poškodovanca J.K. in J.K. (po odbitku 50%) tudi po mnenju revizijskega sodišča ustrezata pravični denarni odškodnini po 201. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Tudi pri ostalih izplačilih tožeče stranke za gmotno škodo revizijsko sodišče nima pomislekov proti oceni sodišč, da niso previsoka, upoštevajoč pri tem podatke, ki jih je imela na razpolago tožeča stranka ob izplačilu.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega premeta v točkah
Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel. Če pa je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije. Revizija je zato nedovoljena (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).
Lastninjenje zadruge je na podlagi določb zakona o zadrugah in zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij opraviti glede na število članov dedovanja in obseg medsebojnega sodelovanja med zadrugo in zadružnikom (količina oddanih pridelkov). Tožena stranka je v izpodbijani odločbi upoštevala navedena merila, zato tožba ni utemeljena.
obresti na vnaprej plačano kupnino - nepogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom - prodajna pogodba
Kadar ima kupec možnost izbire med več načini prodaje, ni podan element pogojevanja vnaprejšnjega plačila za sklenitev pogodbe in nima pravice do obresti po 26. čl. zakona o blagovnem prometu.
ZDen člen 6, 6/3, 18, 18/1, 19, 19/1. Ustavni zakon člen 9.URS člen 68.ZUP člen 1, 1/1, 135, 135/1.
vrnitev premoženja - tuj državljan - denacionalizacija poslovnega prostora - ovire za pridobitev nepremičnin
Vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe se presoja po dejanskem in pravnem stanju ob izdaji odločbe na prvi stopnji, saj upravni organi odločajo neposredno uporabljajoč predpise in pred izdajo odločbe ugotavljajo dejstva in okoliščine, ki jih določa materialni predpis (člen 1/1 in 135/1 ZUP). Na morebitne kasnejše ugodnejše predpise upravni organ ne more čakati, saj ZUP prekinitve postopka iz takšnih razlogov ne določa. Razlikovanje med vrnitvijo in pridobitvijo premoženja po ZDen in 68. člen Ustave RS pravno ni utemeljeno, saj je tudi v 1. odstavku 7. člena ZDen uporabljen pojem "pridobitev nepremičnin po tem zakonu". Po določbah 5. točke 1. odstavka 19. člena v zvezi s 1. odstavkom 18. člena in 3. odstavkom 6. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest ali samo v last, če so podane ovire, določene z ZDen ali z drugim zakonom. K izključitvam in omejitvam glede možnosti pridobitve lastninske pravice je treba šteti tudi 9. člen ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS (Ur.l. RS, št. 33/91-I), ki določa, da do sprejetja zakona iz 68. člena te ustave tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pogodba o začasni uporabi stanovanja
Stanovanjski zakon (SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94) je pravico do odkupa priznal le tistim, ki so stanovanjsko pravico imeli, in ne tistim, ki so v stanovanju prebivali na podlagi drugačnega pravnega temelja.
Pisna potrjena izjava delavca med poskusnim delom, da ne želi več delati, ima enake učinke kot pisna izjava delavca po 1. alinei 1. odstavka 19. člena zakona. Zato ni upravičen do izplačila preostanka nadomestila po 33. členu zakona, ker mu je delovno razmerje prenehalo na njegovo željo in ne zaradi poteka časa.
delovno dovoljenje - splošni in posebni pogoji za zaposlitev tujca
Od kandidata za zaposlitev se lahko zahteva izpolnjevanje le tistih pogojev, ki jih je delodajalec navedel v prijavi prostega delovnega mesta pri Zavodu za zaposlovanje.
pridobitev - državljan druge republike - oseba, kaznovana za kazniva dejanja - oseba, nevarna za javni red in mir - odločba (zavrnilna), izdana med upravnim sporom - bistvena kršitev določb ZUP - neobrazložena odločba
Po 261. členu ZUP se lahko izda nova odločba le, če se z njo zahtevku ugodi, ne more pa se z novo odločbo ponovno zavrniti zahtevek.
obresti na vnaprej plačano kupnino - prodajna pogodba
Nespremenjena cena predstavlja le navidezno ugodnost za kupca, saj dobi kupljeni avtomobil s časovnim zamikom po enaki ceni, kot bi ga praviloma moral prejeti takoj. V času čakanja nima ne avtomobila, ne denarja. Zato s priznanjem vpoglednih obresti ni porušeno načelo enake vrednosti dajatev v škodo prodajalca.