OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS01476
ZOR člen 1089, 1089/1. ZPP (1977) člen 2, 2/1.
poravnava - uveljavljanje pravic iz razmerja, ki je bilo predmet poravnave - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - vezanost na dejansko in pravno podlago - načelo dispozitivnosti
Tožena stranka uveljavlja plačilo 4000,00 DEM na podlagi izvensodne poravnave. Ker je s poravnavo razmerje urejeno, se pravice iz prejšnega razmerja ne morejo več uveljavljati (prim. 1. odst. 1089. čl. ZOR). Zato uveljavljanega tožbenega zahtevka ni moč presojati ne po 80. čl. ZOR ne po 132. čl. ZOR. Ali drugače, uveljavljani tožbeni zahtevek ni le del tistega, kar bi tožeči stranki pripadalo, na podlagi njene pravice do vrnitve plačane are, ker je oprt na drugo dejansko in pravno podlago.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. ZPP). Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP). Navedba vrednosti spornega predmeta je potrebna zaradi določbe 382. čl. ZPP. Po 3. odst. tega člena namreč ni revizije v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije (pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 2/93, str. 12).
prenehanje obveznosti - izpolnitev - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Revizijske trditve o neverodostojnosti izpovedb prič Z.J. in K.Š., ki izpodbijajo odločilne dejanske ugotovitve, ne morejo biti predmet presoje v revizijskem postopku, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP).
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - soglasje poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 k pogodbi o zamenjavi stanovanja - navidezna zamenjava - ničnost
Pritožbeno sodišče prezre, da je toženec v odgovoru na tožbo navajal, da se mu je ponudila priložnost za zamenjavo svojega dotedanjega stanovanja, ki ga je dobil od bivše JLA 2.10.1989, ko je JLA po koncu vojne odhajala iz RS ter da je stanovanje s T.G. zamenjal, ker je slednji moral predati - vrniti svoje stanovanje, zato ker se je odselil. Ker so posledice v primeru, če zamenjava stanovanj ni dovoljena (3. odst. 23. čl. ZSR), oz. če imetnika stanovanjske pravice stanovanji zamenjata brez soglasja stanodajalca (5. odst. 25. čl. ZSR), različne, so omenjene toženčeve trditve lahko pravno odločilne. Pogodba o zamenjavi stanovanj, ki je sklenjena v nasprotju s 3. odst. 23. čl. ZSR, je nična, ne pa izpodbojna. Pravkar razložen pomen sklenitve pogodbe o zamenjavi stanovanj v nasprotju s 3. odst. 23. čl. ZSR pa daje odgovor tudi na vprašanje, zakaj je revizijsko sodišče upoštevlo celotno trditveno podlago obravnavanega primera (109. čl. ZOR).
Tuja sodna odločba je sposobna za obravnavanje, če je predložena v izvirniku ali prepisu, ki je enakovreden izvirniku. Fotokopija ima po zakonu o overitvi podpisov, pisave in prepisov (Ur.l. SRS, št. 29/72) status prepisa. Prepis pa, če naj bo enakovreden izvirniku, mora biti overjen.
lastninjenje zadružnega premoženja - rok za vložitev zahtevka - upravičenci za lastninjenje
Pri obsegu sodelovanja članov zadruge z zavezancem je odločilno stanje na dan 26.9.1992, to je zadnji dan za vložitev zahtevka po 57. členu Zakona o zadrugah. Med postopkom spremenjeno dejansko stanje ne more vplivati na delež zadružnega upravičenca, ker bi to pomenilo neenakopraven položaj zadružnih upravičencev, saj objektivno ni bilo mogoče istočasno odločiti o vseh zahtevkih iz 57. člena zakona.
Dokazni sklep o verodostojnosti izpovedi geometra Z. je bil podlaga za izključitev bistvene zmote tožnice pri sklepanju poravnave. Na trasirano mejno linijo, pri kateri je izvedenec upošteval vsa pravila stroke in jo pred sklepanjem poravnave tudi primerno označil, je tožnica pristala po "medsebojnem popuščanju", kot je označeno v poravnavi.
odškodninska odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ
Ker gre pri toženi stranki za odgovornost za krivdno ravnanje delavcev, je treba to ravnanje v vsakem primeru ugotoviti. Zaradi okoliščine, da je bil nekdo v kazenskem postopku oproščen obtožbe, še ni mogoče sklepati, da so bila vsa dejanja tistih, ki so vodili postopek nepravilna in nezakonita, kar bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost države. Sodišči prve in druge stopnje sta kršili določbe materialnega prava, ker sta naložili toženi stranki plačilo tožniku nastale gmotne škode, ne da bi konkretno ugotavljali protipravnost ravnanja delavcev tožene stranke.
odpoved neuvedenemu dedovanju - obličnost - vračunanje daril v dedni delež
Pisni sporazum o odpovedi še neuvedenemu dedovanju, ki ni overjen po dol. 3. odst. 137 čl. ZD, je glede na vsebino mogoče upoštevati le s stališča uporabe določb III. pogl. ZD o vračunanju daril v dedni delež. Pri vračunanju darila dediču v njegov dedni delež se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.
obresti na vnaprej plačano kupnino - prodajna pogodba
Nespremenjena cena predstavlja le navidezno ugodnost za kupca, saj dobi kupljeni avtomobil s časovnim zamikom po enaki ceni, kot bi ga praviloma moral prejeti takoj. V času čakanja nima ne avtomobila, ne denarja. Zato s priznanjem vpoglednih obresti ni porušeno načelo enake vrednosti dajatev v škodo prodajalca.
Bistvo vseh pravnih norm, ki urejajo razmerja med starši in otroki je, da se pri varstvu, vzgoji, vzdrževanju in izobraževanju predvsem varujejo pravice in koristi otrok. Kljub bolezni matere, je ta popolnoma sposobna skrbeti za mladoletno hčerko, diagnoza bolezni, ki jo je prebolela, ni v zvezi s sposobnostjo izvrševanja roditeljske pravice in njenih obveznosti do otroka.
regresni zahtevek zavarovalnice za povračilo plačane odškodnine pri nezavarovanem vozilu
Spričo vseh okoliščin, v katerih je prišlo do poškodovanja S.K., revizijsko sodišče šteje, da toženčev delež odgovornosti v višini 50% ni bil previsoko ocenjen. Sodišči sta presojali utemeljenost regresnega zahtevka tožeče stranke tudi po višini. Zneska odškodnine za duševne bolečine zaradi sinove smrti, ki jih je tožeča stranka izplačala staršema umrlega poškodovanca J.K. in J.K. (po odbitku 50%) tudi po mnenju revizijskega sodišča ustrezata pravični denarni odškodnini po 201. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Tudi pri ostalih izplačilih tožeče stranke za gmotno škodo revizijsko sodišče nima pomislekov proti oceni sodišč, da niso previsoka, upoštevajoč pri tem podatke, ki jih je imela na razpolago tožeča stranka ob izplačilu.
uporabnik stanovanja - pojem - ekonomska skupnost imetnika stanovanjske pravice in uporabnika
Toženec je sicer veliko delal na kmetiji Z., pri tem pa ni šlo za "skupno pridobivanje in gospodarjenje s pridobljenim premoženjem oziroma dohodkom in skupno življenje iz pridobljenega dohodka".
obresti na vnaprej plačano kupnino - začetek teka obresti - prodajna pogodba
Nespremenjena cena predstavlja le navidezno ugodnost za kupca, saj kupljeni avtomobil s časovnim zamikom po enaki ceni, kot bi ga praviloma moral prejeti takoj. V času čakanja nima ne avtomobila, ne denarja. Zato s priznanjem vpoglednih obresti ni porušeno načelo enake vrednosti dajatev v škodo prodajalca.