ZPVPJN člen 3, 3/2, 6, 6/2, 14, 14/1, 42. ZPP člen 76, 76/2, 339, 339/2-8.
razlaga zakona - sistematična razlaga - namenska razlaga - logična razlaga - javno naročilo - postopek javnega naročanja - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - zagovornik javnega interesa - aktivna legitimacija zagovornika javnega interesa - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka
Namenska, logična in sistematična razlaga določbe 42. člena ZPVPJN pokažejo, da je imel zakonodajalec namen zastopnikom javnega interesa podeliti samostojno aktivno procesno legitimacijo za vložitve tožbe na ničnost pogodbe, kadar Republika Slovenija ni pogodbena stranka. Posledično zadnjega stavka 42. člena ZPVPJN ne moremo razlagati tako, kot da se ravno tako nanaša na situacije, ko
Republika Slovenija ni pogodbena stranka, temveč ga je treba razlagati na način, da se nanaša na situacije, ko je Republika Slovenija pogodbena stranka.
OZ člen 51, 54. ZJF člen 50. ZJN-1 člen 3, 3/1, 3/1-3.
dopuščena revizija - oblika pogodbe - obličnost - pisna oblika - konvalidacija - postopek javnega naročanja - proračunski porabniki - forma ad valorem - forma ad probationem
Ker gre tudi v primeru Pogodbe za pogodbo, ki jo je na podlagi postopka javnega naročanja sklenil neposredni proračunski uporabnik (tožena stranka), ni razloga, da bi določbo o obličnosti (pisnosti) pogodbe o oddaji javnega naročila (3. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) razlagali drugače kot določbo 50. člena ZJF. Zato tudi za obravnavani primer velja, da je bila obličnost z zakonom določena „le“ ad probationem.
OZ člen 631. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5.
podjemna pogodba - povrnitev škode - škoda podizvajalca - cesija - škoda zaradi cediranja terjatve - prepoved odstopa terjatve - javna naročila odgovornost investitorja
Ob jasni pogodbeni prepovedi cediranja terjatev tistim, ki niso podizvajalci, kooperanti ali dobavitelji blaga, bi se tožena stranka svoje odgovornosti napram tožeči stranki lahko razbremenila le, če bi se pozanimala, ali je terjatev podizvajalca do cedenta poravnana. Šele v primeru pozitivnega odgovora bi bilo neokrnjeno upravičenje tožeče stranke, da sama terja plačilo za opravljeno delo neposredno od naročnika.
Za področje prava javnih naročil je značilno, da je primere, ko je zaradi kršitve pravil o javnih naročilih pogodba nična, v specialnem zakonu predvidel že zakonodajalec. Tako je v spornem obdobju veljavni ZJN-1 v 130. členu taksativno našteval ničnostne razloge. Med njimi pa ni bilo razloga izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave, na katerega se sklicuje tožena stranka. Izven zakonsko predvidenih razlogov za uveljavljanje ničnostne sankcije pa velja načelo, da se pogodba, če je le mogoče, ohrani v veljavi.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/3, 28, 36, 36/1-4. ZZDej člen 87d, 87e. ZPVPJN člen 2.
tožba zaradi molka organa - javno pooblastilo - pobuda za podelitev javnega pooblastila - izbira na javnem natečaju - položaj stranke - sodno varstvo v upravnem sporu
Vlagatelj pobude za podelitev javnega pooblastila s tem dejanjem ne pridobi položaja stranke ali stranskega udeleženca, saj z vložitvijo pobude ne pridobi nobenih materialnopravnih ali procesnih pravic.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - USTAVNO PRAVO
VS4002269
URS člen 26. ZRPJN člen 23, 23/5. ZJN-1 člen 4, 4/1, 20, 76, 76/1. Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo člen 1. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila člen 6.
odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - povračilo škode - revizija postopka javnega naročanja - javno naročanjue - protipravnost ravnanja Državne revizijske komisije
Zgolj drugačna presoja, zaradi katere lahko ponudnik po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo uspe s sodnim varstvom v postopku povračila škode (zoper naročnika) pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja – ZRPJN), namreč še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje Državne revizijske komisije kot nosilca oblasti bi bilo protipravno takrat, kadar bi pri razlagi pravnih predpisov presegla okvir pooblastil, ki jih ima v postopku nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, oziroma kadar bi ravnala samovoljno.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je mogoče odreči konvalidacijo neoblične pogodbe zaradi varstva javnega interesa in ali mora sodišče na prizadetost javnega interesa paziti po uradni dolžnosti brez ustreznih sklicevanj strank na to okoliščino.
Na podlagi petega odstavka 23. člena ZRPJN je po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Vendar pa ta določba ne daje podlage za spor polne jurisdikcije, v katerem bi imelo sodišče možnost, da izpodbijano odločitev Državne revizijske komisije razveljavi. Ne gre torej za takšno sodno varstvo, ki bi po vsebini ustrezalo pritožbi zoper odločitve Državne revizijske komisije. Pravilno je tudi stališče pritožbenega sodišča, da bi tožeča stranka v konkretnem primeru lahko zahtevala le odškodnino zaradi negativnega pogodbenega interesa in ne tudi odškodnine za izgubljeni dobiček (pozitivni pogodbeni interes).
Zakonitosti aktov Državne revizijske komisije, izdanih v postopkih revizije, ni mogoče izpodbijati neposredno v upravnem sporu, temveč le posredno v odškodninskem (to je pravdnem) postopku.
OZ člen 631. Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov člen 5. ZJG člen 2.
naročnik po zakonu o javnih naročilih – gradnja avtocest - podjemna pogodba – neposredna zahteva podjemnikovih podizvajalcev do naročnika – odstop terjatve – zapadlost terjatve - ugovor nezapadlosti
Ker naročnik vtoževanega zneska (še) ni dolgoval prevzemniku javnega naročila, ga tudi tožeči stranki, kot podizvajalcu (še) ni bil dolžan plačati.
Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja člen 8, 8/3, 9, 9/5, 10, 10/4.
sofinanciranje izgradnje objektov javne gospodarske infrastrukture – javni razpis – vsebinsko nepopolna investicijska dokumentacija
Uredba podrobno opredeljuje vsebino dokumenta identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijske zasnove in investicijskega programa. Navedene določbe so obvezne narave in glede na njihovo podrobnost in natančnost tudi po presoji revizijskega sodišča ne dopuščajo kakšnega drugačnega podajanja zahtevanih podatkov – npr. da bi bili navedeni na kakšnih drugih mestih dokumentacije ali v kakšnem drugem investicijskem dokumentu.
ZUS člen 1, 1/2, 3, 3/1, 34, 34/1-3. ZJN člen 124. ZRPJN člen 23, 23/5.
postavitev reklamnih objektov – javno naročilo male vrednosti – sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika – sodno varstvo - upravni akt – zavrženje tožbe
V postopku javnega naročanja nastopata naročnik in ponudnik kot stranki v premoženjskopravnih razmerjih, za katera veljajo temeljna načela premoženjskega, zlasti obligacijskega prava. Ponudnikom je varstvo njihovih pravic zagotovljeno v revizijskem postopku po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja in v nadaljevanju sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti. Odločbe, izdane v postopku oddaje javnega naročila, zato nimajo narave posamičnega upravnega akta in je zoper te odločbe sodno varstvo v upravnem sporu izključeno.
koncesija - pravno varstvo po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja
Pravila pravnega varstva po ZRPJN se uporabljajo najdlje v okviru postopka oddajanja koncesije, dokler teče postopek javnega razpisa za koncesijo do izdaje upravne odločbe o podelitvi koncesije, ne more pa se sistem pravnega varstva po tem zakonu uporabljati tudi po tem, ko je odločba o podelitvi koncesije že izdana.
Državna revizijska komisija je zahtevku tožeče stranke ugodila in oddajo javnega naročila v celoti razveljavila, kar pa pomeni, da postopek oddaje javnega naročila še ni končan. Tožeča stranka bo imela v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila možnost ponovno sodelovati s svojo ponudbo in ima povsem realne možnosti, da bo tudi izbrana. Zatrjevani izgubljeni dobiček tako ni mogoče šteti kot „izgubljen“, saj ga bo tožeča stranka lahko dosegla v primeru sklenitve pogodbe v ponovljenem postopku.
Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja člen 10, 10/1-11.
sofinanciranje izgradnje objektov in naprav iz proračuna
Investicija ni ovrednotena po tekočih cenah, kar je ena izmed obveznih sestavin investicijskega programa. Investicija zato ni predmet javnega razpisa po 2. točki le-tega.
revizija postopka oddaje javnega naročila - odločitev o zahtevi za revizijo - varstvo v upravnem sporu
Odločitev o zahtevi za revizijo postopka oddaje javnega naročila po Zakonu o javnih naročilih ni upravni akt ali drug posamičen akt, s katerim se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, zato zoper ta akt ni varstva v upravnem sporu.
ZUS člen 73. Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja člen 6, 7, 8.
sofinanciranje investicij za obvezne lokalne javne službe iz proračuna RS - javni razpis - kršitev pravil postopka
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka napak uporabila določbe materialnih predpisov, ko je za vrsto dokumentacije "identifikacija investicijskega projekta", ki ga je za pridobitev sredstev iz proračuna RS na javni razpis poslala tožeča stranka, zahtevala vsebino po 6. členu Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, čeprav se na dokumentacijo, kot jo je predložila tožeča stranka, nanaša 8. člen Uredbe, te sestavine pa obravnavana dokumentacija ima. Zato ni bilo razlogov za zavrženje prijave na javni razpis, temveč bi jo bilo treba obravnavati po vsebini, kar bo tožena stranka storila v ponovljenem postopku.
ZUS člen 34, 34/1-3, 69, 69/2. Uredba o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem člen 45.
oddaja državnega premoženja v najem - komisija za vodenje in nadzor postopka oddaje - sklep komisije o izbiri najugodnejšega ponudnika
Sklep komisije za vodenje in nadzor postopka oddaje državnega premoženja v najem je le predlog o izbiri najugodnejšega ponudnika za sklenitev najemne pogodbe, torej akt poslovanja, ki ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Sama razveljavitev javnega razpisa za podelitev koncesije nima neposrednega učinka na veljavnost odločbe tožene stranke o podelitvi koncesije, ki je postala dokončna v upravnem postopku.