ZOR člen 17, 70, 70/1, 73, 17, 70, 70/1, 73. ZD člen 117, 117/4, 120, 120/3, 121, 117, 117/4, 120, 120/3, 121.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - oblika pogodbe - razveza
Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju je zakonsko predvidena ena najstrožjih obličnosti: ne le pismena oblika, temveč mora biti (velja za čas, ko sta pravdni stranki sklepali pogodbo) pogodba tudi overjena po sodniku (4. odst. 117. čl. ZD). Ob upoštevanju te zakonske določbe in namena, zaradi katerega je oblika predpisana, to pa je varstvo pogodbenih strank, ki se zavezujejo (gre namreč za pogodbo z elementi tveganja oz. negotovosti), dodatek k pogodbi, ki ni sklenjen v tej predpisani obliki, nima pravnega učinka (1. odst.
70. čl. ZOR) in to ne glede na t.i. teorijo o realizaciji (73. čl.
ZOR). Tudi tu je namreč treba upoštevati namen oblike, kar pa privede lahko le do zaključka, da pravila o konvalidaciji za takšne pogodbe ni mogoče uporabiti ne glede na doseženo stopnjo realizacije.
Izpolnjevanje toženkinih obveznosti iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju je preprečil sam tožnik in se zato na ta razvezni razlog (3. odst. 120. čl. ZD) ne more sklicevati.
ZSSuk člen 15č, 15d, 15g, 15č, 15d, 15g. UZITUL člen 19, 19/3, 22b, 22b/3, 19, 19/3, 22b, 22b/3.
devize na deviznih hranilnih vlogah pri podružnicah LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ
Ker je tožbeni zahtevek, s katerim zahteva tožnik plačilo deviznega zneska, ki ga je 17.8.1990 kot varčevalec deponiral pri toženi stranki - Expozituri Karlovac, bržkone vsaj posredno povezan s pravnimi razmerji do subjektov nekdanje SFRJ, bi moralo sodišče postopati v skladu s 15-g čl. ZSSuk in glede na pridobljeno mnenje Sklada Republike Slovenije za sukcesijo odločiti po 15-č čl. tega zakona.
ZPPSL člen 111, 111/1, 182, 182/1, 196, 196/1. ZPPSL (1989) člen 99, 99/1, 157, 157/1, 157/2, 168, 168/1. Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela člen 186, 186/1, 246, 246/1, 246/2. ZIP člen 53, 53/4.
redna likvidacija - posledice likvidacijskega postopka - poplačilo upnikov - dovoljenost izvršbe na podlagi izvršilnega naslova
Med likvidacijskim postopkom ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova.
ZTLR člen 37, 37/2. ZKP-77 člen 113, 113/1. ZKP člen 224.
vrnitev med kazenskim postopkom zaseženih predmetov
Za odločanje o zahtevi bivšega obdolženca za vrnitev zaseženih predmetov je pristojen organ, ki je te predmete zasegel in jih ni poslal javnemu tožilcu in sodišču.
ZTLR člen 79, 79. ZPP (1977) člen 358, 358/3, 381, 358, 358/3, 381. ZIP člen 228, 228/1, 228, 228/1.
motenje posesti - vzpostavitev v prejšnje stanje - motilno dejanje - pravni interes za pritožbo
Dajatveni del sklepa o motenju posesti, restitucijski (vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja) in opustitveni (zahteva, da tožena stranka tudi v bodoče spoštuje obstoječe posestno stanje ter ne posega več v posest drugega), je bistveni del sklepa, saj z njim tožeča stranka šele doseže posestno varstvo (prim. 79. čl. ZTLR). V obravnavani zadevi je restitucijski del, kar se tiče zamenjave ključavnice, podan le pogojno (za primer, da je sploh bila zamenjana) in torej na (prostovoljno ali prisilno) izpolnitev tožene stranke nima vpliva. Gre pa za dejanje, ki se v bistvu ne razlikuje od izvršenega motenja (v ključavnici z notranje strani vrat puščenega ključa) in je zato že s tem sklepom (njegovim opustitvenim delom) prepovedano (prim. 1. odst. 228. čl. ZIP). Pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa zato tožena stranka nima (3. odst. 358. čl. ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP).
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - vzajemnost - dejanska vzajemnost - diplomatska vzajemnost - dvom o vzajemnosti
Glede na ugovor dolžnika (država izvora sodne odločbe za izvrševanje naših sodnih odločb predpisuje diplomatsko vzajemnost) upnik ne more uspeti s sklicevanjem na druge postopke, v katerih je z izvršitvijo avstrijske sodne odločbe pred našim sodiščem uspel. Obstoj vzajemnosti (kot pogoja za priznanje tuje sodne odločbe) se domneva do dokaza o nasprotnem. Pravilnost pojasnila organa, pristojnega za pravosodje, o obstoju vzajemnosti (iz 3. odst. 92. člena ZIP) ni podvržena preizkusu sodišča.
razveza zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
Z razvezo zakonske zveze se je spremenil zgolj toženkin formalni status, ne pa tudi socialni in ekonomski. Ker se tako njene socialno-ekonomske razmere zaradi razveze niso v ničemer spremenile in so take kot že leta pred tem, vsaj kar se tiče odnosov s tožnikom, njen preživninski zahtevek ne more imeti podlage v 81. čl. ZZZDR.
STANOVANJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL41426
ZOR člen 591, 591/1, 591, 591/1. SZ člen 21, 125, 125/1, 21, 125, 125/1.
odškodnina za uporabo stanovanja, ki je bilo vrnjeno po določbah ZIKS
Situacije, kakršna je konkretna (toženki sta kot bivši imetnici stanovanjske pravice v skladu s SZ sklenili najemni pogodbi z bivšo občino kot takratno lastnico spornih stanovanj za nedoločen čas ter za neprofitno najemnino, po sklenitvi teh najemnih pogodb pa je bila s sklepom sodišča zaplenjena nepremičnina, ki zajema tudi sporni stanovanji, vrnjena prejšnjemu lastniku, ki sedaj od toženk zahteva plačilo najemnine za čas od pravnomočnosti odločbe o vrnitvi zaplenjene nepremičnine dalje), ne ureja noben predpis. Pravno praznino je treba zato zapolniti z analogijo. Pri tem so uporabne zlasti določbe 21. čl. in 1. odst. 125. čl. SZ ter 1. odst. 591. čl.
Kot lastniki teh parcel so tožniki najmanj od leta 1948 dalje, torej več kot 20 let v korist teh svojih parcel zaradi njihovega gospodarskega koriščenja hodili in opravljali gospodarske vožnje po sporni trasi. Stvarno služnost so torej na podlagi priposestvovanja pridobili že pred tem, ko so tožniki v l. 1971 postali lastniki služečega zemljišča. Za obstoj te služnosti so tožniki ob nakupu služeče parcele očitno vedeli, saj sicer ne bi dopustili, da so toženka in njeni posestni predniki izvrševali na njihovem zemljišču služnostno pravico brez vsakršnega ugovora še nadaljnjih 15 let.
Svojo odločitev je oprlo predvsem na neprizadete priče H., ki so lastniki parcele 337 iste k.o., po kateri v nadaljevanju pelje sporna služnost kot služečem zemljišču in ki tožencem to služnost priznavajo. Prav tako pa je izpovedal neprizadeta priča I. D. Tako je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni zahtevek tožeče stranke, da služnostna pravica hoje in gospodarskih voženj ne pristoji toženi stranki po južnem delu parcele 339, iz istih razlogov pa ugodilo nasprotnemu zahtevku toženke (kot tožnice), da se obstoj te služnosti ugotovi na podlagi priposestvovanja in vknjiži v zemljiško knjigo v korist toženkine parcele 340 in 341 k.o. S.S.
Za valorizacijo zavarovalne vsote se vzame kot izhodiščni datum dan uveljavitve odloka, s katerim je bila po zakonu določena zavarovalna vsota in ne datum škodnega dogodka. Pri tem pa je potrebno poudariti, da zavarovalna vsota služi za poravnavo odškodninske terjatve in zato iz zavarovalne vsote ni mogoče poravnavati zamudnih obresti, ki so po svoji pravni naravi sankcija dolžniku za nepravočasno plačilo odškodnine. Tudi stroškov postopka ni mogoče poravnati iz zavarovalne vsote iz istih razlogov - ker pač služi zavarovalna vsota izključno plačilu odškodnine.
Ob umiku tožbe mora trpeti stroške postopka tožnik razen, če je umaknil tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Tožnik ni umaknil delno svojega zahtevka zaradi tega, ker je tožena stranka izpolnila del njegovega zahtevka, ampak zato, ker je ocenil na podlagi izvedeniškega mnenja, da del njegovega zahtevka ni utemeljen in da v tem delu ne bo uspel. Zato je tožena stranka upravičena do povrnitve ustreznega dela stroškov.
Pri posojilni pogodbi - da se lahko posojilojemalec zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. Te obresti so pogodbene obresti, ki pa si jih je - izgovoril pritožnik kot posojilodajalec v previsokem, to je oderuškem znesku. Oderuške obresti pa so proti dobrim običajem in po čl. 3/3 ZPP sodišče ne priznava razpolaganja strank s takim zahtevkom.
Glede na številne neuspele poskuse vročitve po pošti in sodnem kurirju na sedež pravne osebe, ker na njem ni nikogar, ki bi pisanje sprejel, kljub obvestilom pa ga nihče ne dvigne, je mogoče takšno ravnanje šteti za izogibanje vročitvi, kar je enako kot odklonitev sprejema. Zato je to pisanje mogoče vročiti ob uporabi pravil iz 144. čl. ZPP z nabitjem na vrata.
odstop terjatve - ugovor dolžnika proti prevzemniku
Dolžnik zaradi pogodbe o odstopu terjatve ne sme priti v slabši položaj, zato proti prevzemniku ne izgubi ugovorov, ki jih je imel proti odstopniku, obstoječih do takrat, ko je zvedel za odstop, niti če je s podpisom pogodbe o odstopu terjatve priznal njen obstoj.
Če tožena stranka - pravna oseba - kljub dvema obvestiloma pošte o pošiljki le-te nato ni dvignila, to še ne pomeni, da je brez zakonitega razloga odklonila njen sprejem, zato s tem še niso izpolnjeni pogoji za vročitev pošiljke z nabitjem na vrata njenih poslovnih prostorov.
ZPP (1977) člen 196, 196/1-2, 196/2, 196, 196/1-2, 196/2.
odstop terjatve med pravdo - formalno sosporništvo - pridružitev novega tožnika
Če tožnik med pravdo odstopi terjatev, pogodba o odstopu terjatve pa je med njim in prevzemnikom sporna, imata odstopnik in prevzemnik položaj formalnih sospornikov in se prevzemnik v pravdi lahko pridruži odstopniku brez privolitve toženca (dolžnika).
Ob odreditvi pripora zoper obdolženca v skrajšanem postopku, je sodišče prve stopnje obdolžencu postavilo zagovornika po uradni dolžnosti (drugi odstavek 70. člena ZKP). Ker pa je bil zoper obdolženca pripor odpravljen pred izrekom sodbe sodišča prve stopnje, so z odpravo pripora prenehali razlogi za obvezno obrambo in bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika razrešiti.
Posebnega pogoja sicer res ni moč določiti, če se že v času izrekanja sodbe ve, da ga obtoženec ne bo mogel izpolniti. To pa ne pomeni, da je poseben pogoj v pogojni obsodbi - plačilo premoženjskopravnega zahtevka smotrno izreči le tistim obtožencem, ki imajo primerne dohodke in sredstva, temveč je v vsakem konkretnem primeru potrebno ugotoviti glede na okoliščine na strani obtoženca (starost, poklic, delazmožnost, premoženje, preživninske obveznosti ...) ali bo to zmogel, za izpolnitev obveznosti pa glede na navedeno tudi določiti primeren rok v okviru preizkusne dobe.
ZZZDR člen 74, 78, 78/4, 79, 74, 78, 78/4, 79. ZPP (1977) člen 352, 352/3, 352, 352/3.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - plačilo preživnine
Z odločbo, s katero se je spremenila pravnomočna odločba o varstvu in vzgoji otrok, je možno naložiti plačilo preživnine preživninskemu zavezancu, pri katerem je bil otrok doslej v varstvu in vzgoji, od dneva izdaje nove odločbe dalje, ne pa tudi za nazaj.