uporaba tuje stvari v svojo korist - zahtevek za plačilo uporabnine - obligacijskopravni zahtevek - stvarnopravni zahtevek
V obravnavani zadevi je ključno, da ni tožeča stranka uveljavljala od tožene stranke nobenega zahtevka, ki bi temeljil na stvarnopravni podlagi, ampak je uveljavljala (obligacijski) zahtevek (primarni) na plačilo uporabnine oziroma odmene za uporabo tuje stvari v svojo korist (198. čl. OZ). Glede na tako uveljavljeni zahtevek pa niti ni pomembno, ali je tožena stranka lastnica kamnoseške delavnice, ampak je pomembno, da jo uporablja za opravljanje dejavnosti, s tem pa uporablja tudi zemljišče, na katerem stoji ta delavnica.
odtujitev v zakup dane stvari – odtujitev stvari po izročitvi v zakup – prodajna pogodba – vstop v zakupno razmerje – pravica do zakupnine – neprofitna najemnina
V trenutku sklenitve prodajne pogodbe, s katero odsvojitelj izjavlja svojo voljo, da se zavezuje prenesti lastninsko pravico, nastopi tudi prenos zakupnega razmerja in s tem pride do spremembe zakupodajalca.
Statut Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 49, 49/1, 54. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 43, 43/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80. ZPIZ člen 51.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - detaširani delavci
Ker tožnik ni navedel in tudi ni predložil nobenih dokazov, da je delo preko polnega časa v spornem obdobju od 1966 do 1989 opravljal kot poseben delovni pogoj, da je šlo za izjemno, nujno, nepredvideno in kratkotrajno delo, mu plače za delo preko polnega delovnega čas ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
Tožniku se za čas, ko je bil napoten na delo v tujino in je v tem času ostal v zavarovanju pri toženi stranki, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, temveč le plača, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
pooblastilo za zastopanje - odvetnik kot pooblaščenec - sankcije za nepredložitev pooblastila - zavrženje tožbe
Po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni mogoče razlikovati med nepopolnim pooblastilom in primerom, ko pooblastilo sploh ni predloženo. Pojem „nepredložitev pooblastila“ namreč vsebuje tudi „predložitev nepravilnega oz. nepopolnega (z napako obremenjenega) pooblastila“.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – seznanitev z oceno – zagovor
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni zakonita, ker tožena stranka tožnici predhodno ni vročila pisne obdolžitve oziroma negativne ocene z vabilom na zagovor. Tudi dejstvo, da z njenim delom ni bila zadovoljna (zlasti zaradi zamujanja na delo in zaradi njene nezanesljivosti) ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici zagovor omogočila.
nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Pravica do nadomestila za invalidnost je vezana na pravico do premestitve. Te pravice zato nima zavarovanec, ki ima pravico do dela s skrajšanim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, kljub temu da ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in je zato premeščen na drugo delovno mesto. V takšnem primeru se mu delna invalidska pokojnina poveča za 30 %.
ZIZ člen 272, 273, 273/1, 273/1-5. ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – sprememba delodajalca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Iz doslej zbranih podatkov ni mogoče zaključiti, da je šlo za trajen prehod delavk k prvotoženi stranki, ampak ravno nasprotno – da je šlo za začasni prehod in da imajo tožnice pravico do vrnitve k drugotoženi stranki glede na to, da je pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do transferja delavcev po pogodbi o izvajanju storitev čiščenja, sklenjen za določen čas. Iz tega razloga verjetno niso bili izpolnjeni pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnica s strani prvotožene stranke, ampak pogoji za ponovni prehod tožnic v delovno razmerje k drugotoženi stranki. Ker s tem terjatev zoper prvotoženo stranko (ki je tožnicam podala redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kljub temu da bi šlo za začasen prevzem in da bi se imele tožnice pravico vrniti k drugotoženi stranki) v tej fazi postopka še ni verjetno izkazana, ni pogojev za izdajo začasne odredbe za obračun in izplačilo minimalne plače do končanega sodnega postopka.
Ker tožnica ni dala nikakršne izjave ali soglasja k prenehanju delovnega razmerja in ji je le-to prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in torej ne po njeni volji, ima kljub temu, da se je odpovedala posebnemu varstvu delovnega invalida pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do povečanja delne invalidske pokojnine.
pokojnina – nova odmera – naknadno izplačana plača
Na novo odmerjena pokojnina na podlagi plač, izplačanih in priznanih s sodbo v delovnem sporu, zavarovancu pripada prvi dan naslednjega meseca po vloženi zahtevi, ne pa že od dneva upokojitve dalje.
Da lahko zaposlenega štejemo za letalsko osebje in mu priznamo pravico do povišanja osnovne plače za 20 % na podlagi sklepa vlade, morata biti izpolnjena dva pogoja. Ker tožniki izpolnjujejo le prvi pogoj, ker njihovo delo neposredno vpliva na varnost zračnega prometa, ne pa drugega pogoja, ker ne upravljajo zrakoplova oziroma ker ne opravljajo dela v zvezi z upravljanjem zrakoplova, do povišanja plače niso upravičeni.
ZP-1 člen 161, 161/2, 163, 163/1. ZST-1 člen 34, 34/5.
nedovoljena pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – plačilni nalog za plačilo sodne takse
Storilec nima pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo ali zavrglo njegov ugovor, ki ga je vložil zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
ZZK-1 člen 40, 243, 243/1. ZPPLPS člen 4, 4-13, 5, 5/4. SZ-1 člen 18. ZEN člen 86, 87, 95.
izbrisna tožba – podatek o površini stanovanja – temeljna evidenca – kataster stavb – skupni del večstanovanjske zgradbe
Materialnopravni razlog napačne vknjižbe se lahko nanaša le na listine, ki so podlaga za vknjižbo. Tožniki ne zatrjujejo materialnopravne neveljavnosti vpisa zaradi neveljavnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med toženko in prodajalcem, saj izrecno zatrjujejo, da pogodba povsem jasno določa predmet prodaje. Očitno se ne strinjajo le z vsebino potrdila GURS in dejstvom, da je pristojna geodetska uprava potrdila etažni načrt za toženkin del stavbe. Preizkus etažnega načrta in izdaje potrdila je v pristojnosti GURS, zato je pravdno sodišče vezano na odločitev, ki jo je sprejel pristojni organ v upravnem postopku. Ker podatek o površini nepremičnine ni predmet vknjižbe, se ne more izpodbijati z izbrisno tožbo.
S predložitvijo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih navedb v sporu. Povezanost trditvene podlaga spora z dokazno ponudbo je dosledno izpeljana v 212. členu, 213. členu in 1. odst. 287. člena ZPP.
napotitev na pravdo – razlaga oporoke – spornost vsebine oporoke
Sporna vsebina oporoke se glasi: „Podpisani se odrekam deležu, ki mi pripada po pokojni ženi in ga prepuščam sinu F. v celoti samo mojega knjiženega in neknjiženega na parc. št. 77/3 in 77/2, ki naj mu bo uteha pri pomoči pri ženi (njegovi) mami“. V danem primeru je tako sporno, v kakšnem obsegu je zapustnik oporočnemu dediču predmetni parceli zapustil. Ne gre zgolj za vprašanje razlage oporočiteljeve volje v smislu 84. člena ZD, temveč so implicite spora dejstva o vsebini oporoke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno štelo kot manj verjetno pravico pritožnika upoštevaje, da gre za veljaven zapis o tem, ali zapustnik pritožniku zapušča celoten svoj del omenjenih parcel in mora kot oporočni dedič dokazovati, da je nejasen zapis treba razlagati v njegovo korist. Pri tem si je pomagalo tudi s subsidarnim razlagalnim pravilom – da je dvom v korist zakonitega dediča.
Ker je za škodo, ki izvira iz etažnim lastnikom skupnega dvigala, odgovoren tudi etažni lastnik, katerega svojec je tožnica, je odgovornost tožene stranke – zavarovalnice – izrecno izključena v 3. točki 10. člena Splošnih pogojev. Splošno znano je, da v stanovanjske zgradbe prihajajo še številni drugi, kot npr. daljni sorodniki, prijatelji in naključni obiskovalci stanovalcev v tej zgradbi. Za vse te pa imajo etažni lastniki zavarovano odgovornost pri toženi stranki.
gradnja na tujem zemljišču – vlaganja v tujo nepremičnino – nova stvar
Sodna praksa restriktivno obravnava vlaganja v tujo nepremičnino, na podlagi katerih pridobi vlagatelj ne le obligacijska, ampak tudi stvarnopravna upravičenja po določbah ZTLR. Sodna praksa pa je enotna, če prvotni objekt preneha obstajati, sprememba stvarnopravnih razmerij ni izključena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059583
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148. ZOR člen 154, 154/1, 172. ZPP člen 4, 5, 8.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa – napake v postopku – neresnična prijava – vzročna zveza – uporaba zapiskov pri izpovedi stranke – prepoved uporabe zapiskov pri zaslišanju stranke
Od več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice. Prijava urbanistični inšpekciji (ne glede na to, ali je ta resnična ali ne) pa ne pripelje do izdaje nepravilne ali nezakonite odločbe, saj je izdaja pravilne odločbe naloga organa, ki postopek vodi.
Pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa kot ene od nujnih predpostavk civilnega delikta ni mogoče preprosto enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila kasneje prvotna odločba upravnega organa spremenjena ali razveljavljena. Za odškodninsko odgovornost bi šlo tako le v primeru, če bi ravnanje upravnih organov oz. njihovih delavcev kazalo na njihovo namero, da se izigrajo neke sicer z zakonom določene pravice stranke v postopku na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059567
OZ člen 186, 186/2, 395, 395/1. ZPP člen 14. KZ člen 221/2.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odgovornost več oseb za škodo - udeležba pri kaznivem dejanju - prikrivanje - solidarna odgovornost - vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Pravila, ki urejajo odgovornost več oseb za škodo, oškodovancu breme dokazovanja olajšajo. V teh primerih oškodovancu ni potrebno izkazati vzročne zveze med ravnanjem posameznega udeleženca in nastalo škodo, dovolj je, da izkaže položaj, ki je predpostavka za uporabo pravil o solidarni odgovornosti.