Stranka ne more dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage s svojo izpovedjo (ob zaslišanju) in z vsebino drugih dokazov. Če, kot v konkretnem primeru (ko tožba vsebuje le navedbe, da odpoved delovnega razmerja zaradi nesposobnosti ni imela podlage, da je tožena stranka ravnala šikanozno, zaradi česar je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in nastopa bolniškega staleža, zaradi česar tožnici pripada pravična odškodnina za nematerialno škodo), tožba ne vsebuje navedb o vseh elementih odškodninskega zahtevka, takšna pomanjkljiva trditvena podlaga onemogoča ugoditev odškodninskemu tožbenemu zahtevku.
motenje posesti – posest – dejanska oblast nad stvarjo – kriteriji za posest
Vsaka dejanska oblast nad stvarjo ni posest. Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost in dostopnost stvari posestniku.
Izguba dobička (zaslužka) od dela na črno (oziroma od prepovedanega dela glede na izostanek ladijskega mednarodnega spričevala) se v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 27.6.1989 šteje za pravno priznano škodo. Dejstvo, da je tožeča stranka pred škodnim dogodkom opustila pridobitev mednarodnega ladijskega spričevala, še ne zadošča za oceno, da izgubljenega dobička od prepovedane dejavnosti ni mogoče šteti za pravno priznano bodočo škodo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – ničnost
Upoštevaje, da je poskusno delo namenjeno preizkusu dela na novo zaposlenih delavcev, je ravnanje tožene stranke, ki je s tožnikom podpisala štiri pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za isto vrsto in stopnjo izobrazbe in v treh izmed njih (vključno z zadnjo, ki je bila odpovedana) določila poskusno delo v trajanju treh mesecev, nezakonito. Ker je pogodbeno določilo o poskusnem delu nično, je nezakonita tudi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela podala tožniku.
Da lahko zaposlenega štejemo za letalsko osebje in mu priznamo pravico do povišanja osnovne plače za 20 % na podlagi sklepa vlade, morata biti izpolnjena dva pogoja. Ker tožniki izpolnjujejo le prvi pogoj, ker njihovo delo neposredno vpliva na varnost zračnega prometa, ne pa drugega pogoja, ker ne upravljajo zrakoplova oziroma ker ne opravljajo dela v zvezi z upravljanjem zrakoplova, do povišanja plače niso upravičeni.
Glede na to, da je ena izmed tožnic umaknila tožbo, je sodišče pri odmeri pravdnih stroškov, ki jih je dolžna plačati toženi stranki, pravilno upoštevalo, da predstavlja znesek, ki ga je vtoževala, 33,8 % vrednosti celotnega spornega predmeta in toženi stranki, ki je na tožbo odgovorila z eno vlogo za vse tri tožnice, priznalo nagrado za postopek v tem odstotku skupaj z materialnimi stroški.
ZGD-1 člen 136, 136/1, 233a, 233a/1, 307. ZNVP člen 26, 31, 34.
statutarna omejitev prenosljivosti delnic - določitev razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic v statutu - učinkovanje statutarne omejitve prenosljivosti delnic le pod pogoji ZNVP - novela ZGD-F - uskladitev statusa družbe z ZGD
Za pravno učinkovitost ureditve omejitev prenosljivosti delnic pri tožeči stranki (na novo) niso zadoščale zgolj spremembe statuta z dne 1.7.2003 (ki so bile vpisane v sodni register 12.12.2006), ampak bi morale biti upoštevane tudi določbe 31. čl. Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ZNVP.
pokojnina – nova odmera – naknadno izplačana plača
Na novo odmerjena pokojnina na podlagi plač, izplačanih in priznanih s sodbo v delovnem sporu, zavarovancu pripada prvi dan naslednjega meseca po vloženi zahtevi, ne pa že od dneva upokojitve dalje.
Če tožnik tožbo umakne takoj po delni izpolnitvi zahtevka, lahko zahteva od toženca povrnitev pravdnih stroškov, in sicer v obsegu, ki bi jih bil upravičen dobiti po 2. odstavku 154. člena ZPP. Če toženec med postopkom izpolni zahtevek, se šteje, da je spor v celoti izgubil, zato ima tožnik pravico do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih do trenutka izpolnitve obveznosti (smiselno 1. odstavek 154. člena ZPP).
nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Pravica do nadomestila za invalidnost je vezana na pravico do premestitve. Te pravice zato nima zavarovanec, ki ima pravico do dela s skrajšanim delovnim časom in pravico do delne invalidske pokojnine, kljub temu da ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katero je razporejen, in je zato premeščen na drugo delovno mesto. V takšnem primeru se mu delna invalidska pokojnina poveča za 30 %.
Za tožnika kot prokurista tožene stranke niso veljale določbe kolektivnih pogodbe, skladno z individualno pogodbo o zaposlitvi pa je bil upravičen do enakega obsega pravic iz kolektivnih pogodb oziroma pravilnikov kot ostali zaposleni v primeru nadomestila plače, solidarnostne pomoči, povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, povračila stroškov za službeno pot, povračila stroškov za prehrano med delom, regresa za letni dopust in jubilejne nagrade. Ker med navedenimi pravicami pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni zapisana, tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Statut Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 49, 49/1, 54. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 43, 43/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80. ZPIZ člen 51.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - detaširani delavci
Ker tožnik ni navedel in tudi ni predložil nobenih dokazov, da je delo preko polnega časa v spornem obdobju od 1966 do 1989 opravljal kot poseben delovni pogoj, da je šlo za izjemno, nujno, nepredvideno in kratkotrajno delo, mu plače za delo preko polnega delovnega čas ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
Tožniku se za čas, ko je bil napoten na delo v tujino in je v tem času ostal v zavarovanju pri toženi stranki, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, temveč le plača, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
napotitev na pravdo - interes strank za ureditev razmerja
Sicer drži pritožbena navedba, da sodišče napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, a sodišče tako ravna praviloma. Na pravdo lahko napoti tudi drugega udeleženca. Pri tem upošteva interes strank za ureditev pravnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059239
ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 59, 59/2. OZ člen 191. ZPP člen 286b.
skupno premoženje – izstavitev zemljiškoknjižne listine – zahtevek za izstavitev listine za vpis v register motornih vozil – nesklepčna tožba – sredstva na bančnem računu
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine v primeru skupnega premoženja zakoncev ni samo nepotreben (vpis v ZK se bo namreč opravil na podlagi pravnomočne sodbe o obstoju skupne lastnine), temveč tudi brez zakonske podlage (premoženje se pridobi po samem zakonu in izvirno).
Skupno premoženje zakoncev so tudi plodovi že ustvarjenega skupnega premoženja, kot so prihranki pravdnih strank na njunih bančnih računih. Ti se delijo po njihovem stanju oziroma višini na dan razpada življenjske in ekonomske skupnosti zakoncev. Pri tem pa je treba upoštevati, da je predmet delitve premoženje zakoncev kot celota in ne vsak posamezen dohodek oziroma priliv na bančnem računu.
motenje posesti – protipravnost motilnega dejanja – posestno varstvo posrednega posestnika – zahtevek iz naslova pravice do posesti
Posredni posestnik (lastnik) zoper neposrednega posestnika nima niti posestnega varstva niti samopomoči. Neposredno posest bi legitimno lahko uveljavil le z dejanjem, ki bi temeljilo na zakonu. Ker obravnavano motilno dejanje nima podlage v zakonu, mora mora neposredno posest uveljaviti z zahtevkom iz naslova pravice; šele potem jo bo lahko učinkovito prenesel na drugo osebo.
Pri določitvi dodatka za stalnost je treba upoštevati tudi leta, ko je tožnik opravljal službo v JLA, ne le let, ki jih je opravil pri TO.
Tožniku je bila v izreku odločb sicer pravilno priznana pravica do dodatka za stalnost, vendar mu je bila višina dodatka nato napačno obračunana, ker tožena stranka ni pravilno upoštevala let, ko je tožnik služboval na vojaški dolžnosti v JLA. Spor, v katerem tožnik uveljavlja višji dodatek za stalnost, je spor o višini denarne terjatve, za katerega je dopustno neposredno sodno varstvo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da za pritožnika, ki je naknadno prevzel postopek, taksna obveznost sploh ni nastala in da so taksni zavezanci za plačilo delničarji pritožnika, ki so tožbo vložili.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Za pravilno odločitev o sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice mora sodišče zanesljivo ugotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za dopustnost takega zdravljenja.
povečanje solastninskega deleža – skupna gradnja – gradnja na tujem svetu – začasna odredba – verjetnost terjatve
Za spremembo solastnega deleža mora obstajati ena od pravnih podlag, ki jih za pridobitev lastninske pravice predvideva ZTLR (21. člen). Pravni temelj bi sicer lahko predstavljala skupna gradnja, ki pa je tožnik očitno, glede na trditveno podlago in postavljeni (ugotovitveni) zahtevek, ne uveljavlja.
Do spremembe solastniškega deleža bi lahko prišlo tudi z gradnjo na tuji stvari (24. člen do 26. člen ZTLR). Po SPZ (48. člen SPZ) se sicer z gradnjo na tuji stvari ne pridobi več lastninska pravica, vendar pa bi bila pravica pridobljena na tej podlagi veljavna (1. odstavek 266. člena SPZ), če bi se pogoji za njeno pridobitev izpolnili do 31.12.2002.