OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0061841
ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. ZOR člen 103, 103/1.
sale-lease back prodaja - izbris vknjižbe hipoteke – dobrovernost pridobitelja – dvojna prodaja – dvakratna prodaja iste stvari
Po ustaljenem stališču sodne prakse predstavlja dvojno razpolaganje z nepremičnino nemoralen posel, kar lahko utemeljuje ničnost. Ključni pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka (ničnosti zavezovalnega pravnega posla in izbris vknjižbe hipoteke) je nedobrovernost sopogodbenika, v korist katerega je bilo uvedeno drugo razpolaganje. Ista okoliščina (nedobrovernost pridobitelja) je ključna tudi za utemeljenost zahtevka za izbris po 243. členu ZZK-1, kajti v skladu s 3. odstavkom 244. člena ZZK-1 zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam.
špedicija - vrsta mandatne pogodbe - obligacija prizadevanja – odgovornost za carinski dolg
Predmetno poslovno razmerje predstavlja špedijcijsko pogodbo. Po materialnem pravu špedicijska pogodba predstavlja specialno vrsto mandatne pogodbe, storitve po teh pogodbah pa predstavljajo obligacijo prizadevanja. Zato izvajalcu te storitve gre plačilo za njegovo prizadevanje, hkrati pa mu mora naročnik storitve povrniti stroške, ki jih imel v zvezi z opravo posla zanj (plačilo carinskega dolga).
vabilo na narok – zaslišanje zakonitega zastopnika – nepristop zastopnika na narok - komunikacija s pooblaščencem – mandatno razmerje
Ker je mandatno razmerje med pooblaščencem in pooblastiteljem zaupne narave, je utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec oseben stik s stranko oziroma, da bo stranko lahko obvestil o razpisanem naroku, na katerem bo zaslišana. Dolžnost stranke je, da poskrbi za takšno komunikacijo s svojim pooblaščencem, da bo pravočasno seznanjena z vabilom na zaslišanje, sicer sama nosi negativne posledice svoje pasivnosti. Dolžnost pooblaščenca pa je, da stranko opozori na pravice in dolžnosti, ki jih strankam v postopku nalaga zakon.
Zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi, prav tako pa se stranka tudi ne more priseliti k izpovedbi. Sodišče pa presodi glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati.
vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse – zamuda naroka – zamuda roka
Procesna predpostavka za uveljavljanje instituta vrnitve v prejšnje stanje v smislu 1. odst. 116. člena ZPP je, da je stranka zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in posledično izgubila zaradi tega pravico opraviti to dejanje. S tem ko se je tožeča stranka v predlogu sklicevala na nepravilnosti pri vročitvi pošiljke tožeči stranki, je sama po sebi zatrjevala okoliščine, ki izključujejo navedene procesne predpostavke za vložitev tovrstnega predloga.
razžalitev dobrega imena in časti – pojem razžalitve – razžalitev – kritika - protipravnost ravnanja
Izrazi, kot so nemoralen, sebičen, nepošten in dvoličen, sicer predstavljajo negativne osebne lastnosti, vendar njihova intenzivnost ni takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Tudi očitki tožniku, da je (kot predsednik kluba) opeharil klub, lagal skupščini in odtujeval opremo kluba, predstavljajo le kritiko glede njegovega vodenja kluba, ki ji ni mogoče pripisati žaljivega pomena. Pri tem je treba upoštevati tudi, da gre zgolj za osebno komunikacijo med pravdnima strankama, ki ni bila objavljena v medijih.
pravdni stroški - stroškovna odločitev – obrazložitev odločitve o stroških
Zgolj sklicevanje na obrazložene stroškovnike in predpise pomeni razumno obrazložitev samo takrat, kadar med pravdnimi strankami ne more biti sporno, katera pravdna dejanja so bila opravljena in še to pod pogojem, da se vrednost spora med postopkom ni spremenila ter če je iz stroškovnika samega razvidno, da se je sodišče prve stopnje z njim resno ukvarjalo.
lastninska pravica - način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - domneva dobre vere - zaščita pred vznemirjanjem - mejni spor
Pri varstvu lastninske pravice pravdno sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja in ne ureja in zato ne more uporabiti kriterija zadnje mirne posesti, kot tudi ne pravične ocene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporna meja, zato je kot predhodno vprašanje ugotavljalo potek meje na podlagi močnejše pravice.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058334
ZIZ člen 272. ZOR člen 154. ZPP člen 5, 182/2, 212, 298.
denarna terjatev – začasna odredba – obstoj terjatve – standard verjetnosti – odškodninska odgovornost staršev – bolezen otroka
Sama narava hitrega in sumarnega postopka zavarovanja terjatve sodišču narekuje pristop, ki naj (praviloma) ne terja dodatnega izvajanja dokazov. Sodišče tako o utemeljenosti pogojev za izdajo začasne odredbe odloči glede na stanje ob predlogu za začasno odredbo.
Nesporazumi med staršema so prisotni v številnih družinah, pa običajno do bolezni otrok ne privedejo. Res pa je, da z načinom vzgoje in varstva ter klimo, ki jo v družini ustvarijo, starši vplivajo na osebnostni razvoj otrok; to je običajno in temu se nihče, tudi tožnica, ne more izogniti. Vendar pa poleg družinskih odnosov, ki jih ustvarijo starši, na osebnostni razvoj otroka, njegovo zdravje, psihofizično počutje vplivajo tudi številni drugi faktorji: npr. genetski, socialni, miljejski …. Trditvam tožnice, ki vzrok svojih težav poenostavljeno pripisuje odnosu staršev med seboj in do nje, njunih vzgojnih metod in prijemov, načinu njenega oskrbovanja zato ni mogoče slediti.
stvarna napaka predmeta prodajne pogodbe - manjša kvadratura stanovanja - odgovornost za nepravilno izpolnitev - razbremenitev prodajalčeve odgovornosti
Nepravilna kvadratura stanovanja predstavlja nepravilno izpolnitev pogodbe, ki izvira iz sfere toženke kot prodajalke in zanjo toženka nasproti tožnici, po določbah o stvarnih napakah, tudi odgovarja. Če ob nakupu toženka ni preverila kvadrature stanovanja, pač pa jo le povzela v pogodbo, s katero je stanovanje prodala naprej, se s tem odgovornosti za stvarno napako nasproti tožnici ni razbremenila. Gre za okoliščino, ki izvira iz njene sfere, zato tožnici odgovarja za nepravilno izpolnitev pogodbe.
potek glavne obravnave – izostanek tožene stranke z naroka – zamudna sodba – odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe – poseg v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke
Ker podlage za izdajo zamudne sodbe, ki je posledica izostanka tožene stranke z naroka, po odločitvi Ustavnega sodišča ni, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
V predmetni zadevi je toženec tako dal povod za tožbo in tudi ni pripoznal tožbenega zahtevka, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari. Tako niso izpolnjeni pogoji iz 157. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - preklic naroka – prošnja za preklic naroka – neudeležba na naroku v sporu majhne vrednosti – pravica do izjave
Pritožnik se zaradi bolezni, ki je bila z zdravniškim potrdilom izkazana šele po izvedbi naroka, v sporu mahne vrednosti ni udeležil naroka, katerega izvedbo je zahteval; ne navaja, da so zanj nastale neugodne posledice in za katero procesno opravilo je bil prikrajšan. Edino procesno opravilo, ki je bilo na naroku izvedeno, je bilo branje listinskih dokazov. Sodišče izostanka z naroka ni sankcioniralo. Pravica do izjavljanja pritožniku v teh okoliščinah ni bila kršena.
razmejitev pristojnosti med rednim in upravnim sodiščem – delitev premoženja občin -
Med pravdnima strankama (občini) torej ni spora o obsegu njunega skupnega premoženja, pač pa, ali se določilo 12. odst. dodatka k dogovoru o delitvi premoženja nanaša tudi na delnice. Ker pa to predstavlja „spor iz obligacijskega civilnopravnega razmerja“, kot pravilno pojasnjuje prvostopno sodišče, je pritožbeno stališče, da je za odločitev o predmetnem sporu pristojno upravno sodišče, pravno zmotno.
ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 59. ZNP člen 123. ZOR člen 214. ZPP člen 181, 181/3. ZZK-1 člen 12.
skupno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – obseg vrnitve – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravdni stroški
Ob upoštevanju okoliščin, da je toženec v obdobju trajanja skupnega življenja prejemal bistveno večje dohodke (skoraj trikrat več), da je v gradnjo hiše namenil tudi posebno premoženje (dohodek od prodaje zapuščine) in da je tožnici pri oskrbi hčera pomagala tudi njena tašča, je utemeljen toženčev zahtevek po višjem deležu na skupnem premoženju.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 439, 439/1, 439/1-3.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta – neznan poslovni naslov – izbrisni razlog
ZFPPIPP je za gospodarske subjekte predpisal poslovanje na poslovnem naslovu, saj je ZFPPIPP-A, ki je pričel veljati dne 13. 06. 2009, v 2. točki 1. odst. 427. člena predvidel kot poseben izbrisni razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – odškodninska odgovornost države – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – domneva vzročnosti – posebni primeri odgovornosti – odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij
Ne glede na to, ali gre za športno prireditev, kot je štelo sodišče prve stopnje, ali za športno manifestacijo, kot trdijo pritožniki, za uporabo določbe 156. člena OZ ni podlage. Izhajajoč iz smisla pravila 156. člena OZ, je oškodovanec upravičen do povračila za škodo, ki jo je pretrpel v zvezi z dejanji, ki so bila uperjena zoper državo, njen sistem ali v njeno podporo, in ne proti oškodovancem osebno. V obravnavanem primeru pa je bilo po trditveni podlagi tožbe (šlo je za napad s strani huliganov, ker so tožniki hrvaški državljani), škodno dejanje uperjeno proti tožnikom.
nadomestna vročitev sodnega pisanja – podpis vročilnice – zapis razmerja do naslovnika
Če prejemnik ni naslovnik pošiljke, mora poleg podpisa napisati še razmerje do naslovnika. V primeru nadomestne vročitve tako na vročilnici ni navedeno, v kakšnem razmerju do obdolženca je oseba, ki je pošiljko prejela. Vendar zgolj zaradi morebitne kršitve 24. člena splošnih pogojev nadomestna vročitev še ni nezakonita. Kot takšna bi se izkazala, če bi bila pošiljka nadomestno vročena osebi, ki ne more biti prejemnik po I. odst. 119. člena ZKP. Takšnih okoliščin pa obdolženec pritožbeno ni zatrjeval, nasprotno, iz njegove pritožbe je razvidno, da mu je bila sodba o kaznovalnem nalogu v vsakem primeru predana pravočasno in z ničemer ni bila okrnjena njegova pravica do vložitve učinkovitega pravnega sredstva zoper odločbo sodišča prve stopnje.
Pri presoji odškodnine za nematerialno škodo se upošteva načelo individualizacije in sodna praksa. Ob ugotovitvi, da je tožnica v obravnavnem dogodku utrpela lahke telesne poškodbe in sicer zvin prstov desnice, zvin desnega zapestja ter udarnino desne roke, da je zdravljenje, ki res ni bilo zapleteno trajalo 3 mesece, da je tožnica trpela nevšečnosti med zdravljenjem je tudi po oceni pritožbenega sodišča odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem dosojena pravilno ob upoštevanju načela individualizacije in v okvirih sodne prakse, torej ob upoštevanju drugih podobnih primerov in prisojenih odškodnin v teh primerih.
povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - prometna nesreča - trajnejša življenjska skupnost - odškodninska odgovornost - deljena odgovornost
Pokojni je najmanj šest mesecev pred smrtjo živel v trajnejši življenjski skupnosti s tožnico, materjo in njenim možem, potem ko se je s svojo zakonsko partnerko razšel, že pred tem pa zaradi skrajno skrhanih odnosov z njo svojo dejansko življenjsko skupnost videl v svoji prvotni družini. Zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo – tretji odstavek 180. člena OZ, ki daje tožnici pravico do odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti brata.