promet s kmetijskimi zemljišči- tožba na sklenitev pravnega posla- rok za vložitev tožbe – rok za vložitev odobritve pravnega posla
Tožba z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki jo ima na razpolago kupec, ki je pravočasno sprejel ponudbo prodajalca za prodajo kmetijskega zemljišča, ni vezana na rok iz 22. člena ZKZ, ampak se lahko vloži v zastaralnem roku.
ZASP-B člen 26, 26/4. ZASP člen 156, 156/1, 156/2. OZ člen 346, 346/3. URS člen 125.
avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – tarifa – sprememba tarife – sporazum – enostranski akt
Ker je 4. odstavek 26. člena ZASP-B dal tarifi v Pravilniku iz leta 1998 moč skupnega sporazuma, ki so ga med sabo sklenili tožeča stranka kot kolektivna organizacija in reprezentativni predstavniki uporabnikov, tožeča stranka te lahko od takrat dalje zaračunava izključno v višini tarife v Pravilniku iz leta 1998. Višina te tarife se lahko spremeni le s spremembo skupnega sporazuma v soglasju obeh strank. Ker je Pravilnik iz leta 2006, ki je bil sprejet in objavljen v času veljavnosti ZASP-B, torej še pred objavo ZASP-D, enostranski akt tožeče stranke kot ene pogodbene stranke, na veljavnost ali spremembo skupnega sporazuma ni mogel vplivati.
spor majhne vrednosti – upravnik – najem agregata – odškodninska odgovornost – prekoračitev pooblastil upravnika
Iz vseh navedenih dejstev nesporno izhaja protipravnost ravnanja tožene stranke kot upravnika, ker je sklenil s tožečo stranko kot zastopnik lastnikov najemno pogodbo za obdobje, ki je presegalo obdobje najema, s katerim so lastniki še soglašali. Ker odobritve za daljši čas od lastnikov ni pridobila, je s tem prekoračila pooblastila za sklenitev najemne pogodbe.
neupravičena pridobitev – splošno pravilo – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – prikrajšanje – obogatitev – vzročna zveza
Uporaba tuje stvari v smislu 219. čl. ZOR oziroma 198. čl. OZ predvideva izpolnitev vseh splošnih predpostavk neupravičene pridobitve, torej tudi obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem in obogatitvijo
ZFPPIPP člen 430, 430/1, 430/2. ZSReg člen 43, 43/1.
neznani poslovni naslov – vročanje sodnih pošiljk – objava na portalu AJPES – pravnomočnost sklepa o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga – izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Ker je bil sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga z dne 07. 12. 2009 objavljen na spletnih straneh AJPES dne 07. 12. 2009, je veljala skladno z 2. odstavkom 430. člena ZFPPIPP vročitev družbi za opravljeno po preteku 8 dni od objave tega sklepa. Ker družba v pritožbenem roku nadaljnjih 8 dni ni vložila pritožbe zoper sklep o ugotovitvi izbrisnega razloga, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega registrskega sodišča, da je sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga postal pravnomočen.
Z neodplačnim prenosom se je premoženje dolžnika zmanjšalo, saj zanj ni prejel nobenega nadomestila. Ker zaradi tega dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika, je s tem oškodovanje v smislu 2. odstavka 255. člena OZ izkazano. Ali bo upnik zaradi hipoteke, ki sedaj obstaja na sporni nepremičnini, tudi dejansko poplačan, ni pravno relevantno za ugotovitev škode v smislu 2. odstavka 255. člena OZ.
špedicija - vrsta mandatne pogodbe - obligacija prizadevanja – odgovornost za carinski dolg
Predmetno poslovno razmerje predstavlja špedijcijsko pogodbo. Po materialnem pravu špedicijska pogodba predstavlja specialno vrsto mandatne pogodbe, storitve po teh pogodbah pa predstavljajo obligacijo prizadevanja. Zato izvajalcu te storitve gre plačilo za njegovo prizadevanje, hkrati pa mu mora naročnik storitve povrniti stroške, ki jih imel v zvezi z opravo posla zanj (plačilo carinskega dolga).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060541
OZ člen 131, 131/1, 890, 892, 893. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
pogodba o organiziranju potovanja – odškodninska odgovornost organizatorja potovanja – obveznost iz pogodbe – skrbnost organizatorja – obrazloženost sodbe
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je organizator potovanja izbral ustrezen hotel glede na obveznost iz sklenjene pogodbe, ni odškodninsko odgovoren za škodo, ki je tožnici nastala, ker se je spotaknila ob na tla postavljen potovalni kovček in padla.
nerelevantna dejstva – neobrazložen ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi - obročno odplačevanje
Ugovor dolžnice torej ni bil obrazložen, zato ga je sodišče prve stopnje v skladu s 4. odstavkom 58. člena ZIZ in 5. odstavkom 62. člena ZIZ pravilno zavrnilo. Navedenih ugotovitev in zaključkov sodišče prve stopnje v pritožbi dolžnica tudi ne izpodbija, pač pa se sklicuje na dogovor z upnikom o obročnem odplačevanju, po katerem naj bi že plačala tretji obrok v vsoti, ki ji jo je določil upnik, kar vse se nanaša na čas po vložitvi ugovora, o katerem je sodišče prve stopnje odločalo in zato pri odločanju o izpodbijanem sklepu ni relevantno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0065074
ZNVP člen 24, 24/1, 33, 33/3, 34, 34/1, 34/3. ZOR člen 189, 189/3. OZ člen 168/3.
odgovornost za škodo – objektivna odškodninska odgovornost – nematerializirani vrednostni papirji – prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev – nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev – vzdrževanje podatkov centralnega registra – odgovornost člana klirinško depotne družbe – odgovornost klirinško depotne družbe – škoda – obseg povrnitve premoženjske škode – izgubljeni dobiček – merilo pričakovanosti
Profesionalna skrbnost ni združljiva z zanašanjem na to, da bo tudi druga oseba ravnala enako skrbno. Če je torej prva toženka pričakovala, da bo namesto nje druga toženka preverila tožnikov naslov v centralnem registru prebivalstva, je s tem prevzela nase riziko, da druga toženka morebiti ne bo vestno opravila te svoje dolžnosti.
Za oceno pričakovanega dobička so odločilne razmere v času škodnega dogodka. Tožnikova škoda je nastala 17.4.2000, ko so bile protipravno prodane njegove delnice, medtem ko je do prevzema L. prišlo jeseni leta 2002, torej več kot dve leti in pol kasneje. Ni dvoma, da 17.4.2000 nobena od pravdnih strank ni mogla pričakovati, sploh pa ne utemeljeno, da bo prišlo do prevzema L. in da bo zato vrednost spornih delnic skoraj trikrat višja od cene, po kateri so bile prodane. Splošno je znano, da so bili leta 2000 prevzemi gospodarskih družb pri nas redek, če že ne izjemen pojav. O tem, da bi tožnik sprejel N.-jevo prevzemno ponudbo in svojih delnic ne bi prodal že prej ali pozneje, dokler so še kotirale na borzi, je z večjo ali manjšo verjetnostjo mogoče sklepati šele s sedanjega časovnega gledišča, ki pa, kot že navedeno, ne more biti podlaga za oceno, ali je bilo izgubljeni dobiček mogoče utemeljeno pričakovati. Tožnikov odškodninski zahtevek iz tega naslova torej nima pravne podlage.
zemljiškoknjižni postopek – temeljna načela - načelo pravnega prednika
Zemljiškoknjižno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da je vpis predlagan v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta vpisa – izbris subjekta brez likvidacije – udeležba upnika v postopku – poslovni naslov
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP je udeležba upnika v postopku izbrisa dovoljena le za vložitev ugovora proti sklepu o izbrisu. Prav tako iz 4. točke 432. člena izhaja, da je udeležba drugim osebam v postopku izbrisa omejena le na tiste osebe, katerih interes bi bil lahko z izbrisom subjekta vpisa kršen.
prednostne delnice – kumulativne delnice – participativne delnice – premoženjske pravice – udeležba na dobičku
ZGD-1 ne določa vseh možnih načinov/kombinacij, na katere se prednost prednostnih delnic nanaša, ampak to prepušča avtonomiji družbe, ki prednosti določi v statutu. Vsebino in pomen prednosti, ki jih zagotavljajo prednostne delnice, je namreč potrebno razumeti širše, onkraj okvirjev višine dividende, ter pri tem izhajati iz narave, pomena prednostne delnice. Prednostnim participativnim delničarjem tako res pripadajo take premoženjske pravice, kot gredo navadnim delničarjem, poleg teh pa še dodatne pravice, kar pa ni mogoče razumeti tako, da jim gredo pravice tudi v enakem obsegu.
skrite napake – jamčevalni zahtevek - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov – prekluzivni rok
Res je, da zakon v 1. odstavku 635. člena OZ opredeljuje prekluzivni rok za sodno uveljavljanje naročnikovih pravic iz jamčevanja za napake, o katerih je pravočasno obvestil izvrševalca posla. Navedeni rok učinkuje tudi za uveljavljanje tistih oblikovalnih upravičenj, za katera naročnik ne potrebuje sodnega uveljavljanja in se uresničijo že z enostransko izjavo volje, kot je primer pri odstopu od pogodbe zaradi napak. Vendar pa ima prekluzivni rok iz 1. odstavka 635. člena OZ svoj učinek le, v kolikor ni podan dejanski stan iz 636. člena OZ.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058524
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 40, 40/1, 268. ZPP člen 306, 306/1, 306/2, 307, 307/1.
sodna poravnava – učinek sklepa o izvršbi – predlog za izvršbo na podlagi sodne poravnave
Upnik ni predlagal izvršbe na podlagi sklepa o zavarovanju z začasno odredbo, temveč na podlagi sodne poravnave, ki predstavlja izvršilni naslov. Dejstvo, da je bila sodna poravnava sklenjena v zvezi s predlogom upnika za izdajo začasne odredbe, tega ne more spremeniti. Na podlagi izvršilnega naslova pa ni mogoče zahtevati oprave neposrednih dejanj izvršbe, temveč mora izvršilno sodišče izvršbo najprej sploh dovoliti.
ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 59. ZNP člen 123. ZOR člen 214. ZPP člen 181, 181/3. ZZK-1 člen 12.
skupno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – obseg vrnitve – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravdni stroški
Ob upoštevanju okoliščin, da je toženec v obdobju trajanja skupnega življenja prejemal bistveno večje dohodke (skoraj trikrat več), da je v gradnjo hiše namenil tudi posebno premoženje (dohodek od prodaje zapuščine) in da je tožnici pri oskrbi hčera pomagala tudi njena tašča, je utemeljen toženčev zahtevek po višjem deležu na skupnem premoženju.
Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-l-356/02 z dne 23.9.2004, ki je posegla v materijo ZDavP v smislu splošnega akta, nima neposrednih učinkov na konkretni upravni akt, s katerim je bila odmerjena obveznost tožeče stranke. Odmerna odločba tožene stranke je z izdajo ustavne odločbe tako zgolj izgubila zakonsko podlago, zaradi česar je postala nezakonita. Nezakonitost odmerne odločbe pa je mogoče odpraviti le v upravnem postopku. Slednji tako predstavlja edino pot, ki jo ima stranka na voljo, da doseže spremembo odmerne odločitve ter posledično vrnitev neutemeljeno plačanih zamudnih obresti (na obogatitveni podlagi).
stroški ogrevanja stanovanja - stroški odvoza smeti - terjatve iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe - etažni lastnik - najemnik
Po 25. členu SZ-1 se za posle obratovanja ne šteje le zagotavljanje dobav in storitev za skupne dele, kot trdi tožena stranka v odgovoru na pritožbo, temveč tudi zagotavljanje dobav in storitev za posamezne dele večstanovanjske stavbe, kadar naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav. Tožeča stranka je zatrjevala, da gre v obravnavanem primeru prav za takšno terjatev. (Neobrazloženo) stališče sodišča prve stopnje, da vtoževani stroški ne morejo bremeniti etažnega lastnika že zato, ker se nanašajo na stroške ogrevanja stanovanja in stroške odvoza smeti, je torej materialnopravno zmotno.