odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec povzroči tretjim osebam - profesionalna skrbnost - ravnanje s profesionalno skrbnostjo
Ker je tožena stranka dokazala, da sta njena delavca pri zamenjavi podnožja varovalke ravnala strokovno pravilno, ni odškodninske odgovornosti tožene stranke.
zemljiškoknjižni postopek – temeljna načela - načelo pravnega prednika
Zemljiškoknjižno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da je vpis predlagan v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta vpisa – izbris subjekta brez likvidacije – udeležba upnika v postopku – poslovni naslov
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP je udeležba upnika v postopku izbrisa dovoljena le za vložitev ugovora proti sklepu o izbrisu. Prav tako iz 4. točke 432. člena izhaja, da je udeležba drugim osebam v postopku izbrisa omejena le na tiste osebe, katerih interes bi bil lahko z izbrisom subjekta vpisa kršen.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti- vzročna zveza - oškodovančeva kršitev dolžnostnega ravnanja
Ker je izvedenec dopustil možnost, da je obdolženec vozil skozi križišče 10 km/h in je torej v tem primeru zapeljal v križišče pred oškodovancem, obenem pa je tudi dokazano, da je oškodovanec hudo kršil svoje dolžnostno ravnanje s prehitro vožnjo in prehitevanjem stoječih oziroma ustavljajočih se vozil in je bilo torej njegovo ravnanje nepredvidljivo, to pomeni, da obdolženec ni imel objektivne možnosti, da po principu defenzivne vožnje z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja sanira oškodovančevo kršitev. Torej je ravno oškodovančeva kršitev dolžnostnega ravnanja vzrok nezgodi, ki izključuje kazenskopravni pomen vzročnega prispevka obdolženca.
nasprotna tožba - sodna taksa - vrednost spornega predmeta
Tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel, kar pomeni, da je po določbi 45. člena ZPP treba postopati po 108. členu ZPP in tožečo stranko pozvati, da sporoči, na koliko ocenjuje vrednost spornega predmeta. Tožeča stranka je sicer tožbo vložila po odvetniku, kar bi po drugem odstavku 108. člena pomenilo, da je nepopolno tožbo treba zavreči, vendar se povedano neposredno nanaša na pravdni postopek, na postopek za plačilo sodne takse pa ob smiselni uporabi ZPP ne, saj bi uporaba drugega odstavka 108. člena ZPP sicer pomenila, da sodne takse (ki se plača tudi v primeru, da je tožba zavržena) sploh ni mogoče odmeriti. Za potrebe postopka odmere sodne takse bi sodišče zato moralo tožečo stranko pozvati, da sporoči, na koliko ocenjuje vrednost spornega predmeta in šele na tej podlagi odmeriti sodno takso.
spor majhne vrednosti - preklic naroka – prošnja za preklic naroka – neudeležba na naroku v sporu majhne vrednosti – pravica do izjave
Pritožnik se zaradi bolezni, ki je bila z zdravniškim potrdilom izkazana šele po izvedbi naroka, v sporu mahne vrednosti ni udeležil naroka, katerega izvedbo je zahteval; ne navaja, da so zanj nastale neugodne posledice in za katero procesno opravilo je bil prikrajšan. Edino procesno opravilo, ki je bilo na naroku izvedeno, je bilo branje listinskih dokazov. Sodišče izostanka z naroka ni sankcioniralo. Pravica do izjavljanja pritožniku v teh okoliščinah ni bila kršena.
potek glavne obravnave – izostanek tožene stranke z naroka – zamudna sodba – odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe – poseg v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke
Ker podlage za izdajo zamudne sodbe, ki je posledica izostanka tožene stranke z naroka, po odločitvi Ustavnega sodišča ni, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
neupravičena pridobitev – splošno pravilo – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – prikrajšanje – obogatitev – vzročna zveza
Uporaba tuje stvari v smislu 219. čl. ZOR oziroma 198. čl. OZ predvideva izpolnitev vseh splošnih predpostavk neupravičene pridobitve, torej tudi obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem in obogatitvijo
upravičeni tožilec - pojem oškodovanca - prevzem pregona
Oškodovanec kot tožilec lahko v primeru, ko okrožni državni tožilec odstopi od pregona, sam nadaljuje kazenski pregon. Vendar pa lahko tudi državni tožilec ponovno prevzame pregon nazaj od oškodovanca kot tožilca, a samo pod pogojem, če je bil le-ta upravičeni tožilec.
spor majhne vrednosti – upravnik – najem agregata – odškodninska odgovornost – prekoračitev pooblastil upravnika
Iz vseh navedenih dejstev nesporno izhaja protipravnost ravnanja tožene stranke kot upravnika, ker je sklenil s tožečo stranko kot zastopnik lastnikov najemno pogodbo za obdobje, ki je presegalo obdobje najema, s katerim so lastniki še soglašali. Ker odobritve za daljši čas od lastnikov ni pridobila, je s tem prekoračila pooblastila za sklenitev najemne pogodbe.
prednostne delnice – kumulativne delnice – participativne delnice – premoženjske pravice – udeležba na dobičku
ZGD-1 ne določa vseh možnih načinov/kombinacij, na katere se prednost prednostnih delnic nanaša, ampak to prepušča avtonomiji družbe, ki prednosti določi v statutu. Vsebino in pomen prednosti, ki jih zagotavljajo prednostne delnice, je namreč potrebno razumeti širše, onkraj okvirjev višine dividende, ter pri tem izhajati iz narave, pomena prednostne delnice. Prednostnim participativnim delničarjem tako res pripadajo take premoženjske pravice, kot gredo navadnim delničarjem, poleg teh pa še dodatne pravice, kar pa ni mogoče razumeti tako, da jim gredo pravice tudi v enakem obsegu.
Pravni pouk ni vseboval opozorila o tem, da mora biti pritožba podpisana. Za pritožnico (ki nima pooblaščenca) zato napačen pravni pouk ne more imeti posledic iz 336. člena ZPP.
Dokazni sklep je dovolj obrazložen, v njem je sodišče prve stopnje podrobno navedlo, katere dokaze je izvedlo v prvem in katere v ponovljenem postopku, prav tako pa je navedlo tudi katerega dokaza ni izvedlo (ponovnega zaslišanja priče K.), kot tudi iz katerega razloga tega ni storilo (ker je priča umrla). Kljub temu, da je dokazna ocena izpovedi nekaterih prič nekoliko skopa, pa je iz celotnega konteksta obrazložitve ter posameznih zaključkov prvostopnega sodišča vendarle razvidno, zakaj je prvostopno sodišče izpovedbam določenih prič sledilo, drugim pa ne.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 55, 55/1, 55/1-2. ZDavP-2 člen 126, 126/5, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. OZ člen 343.
seznam izvršilnih naslovov – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – zastaranje davčnih obveznosti – poplačilo zastarane terjatve iz zastavljene stvari
Za zakonske zamudne obresti davčnih terjatev ne velja ureditev prenehanja teka zakonskih zamudnih obresti od obligacijskih terjatev (kjer gre za civilnopravna razmerja oziroma za razmerja, pri katerih so udeleženci v položaju prirejenosti in ne podrejenosti in nadrejenosti), da zamudne obresti prenehajo teči, ko dosežejo znesek glavnice.
Smiselna uporaba določb OZ glede poplačila zastarane terjatve iz zastavljene stvari ni mogoča.
Pripravljalna vloga tožeče stranke je v tem delu nerazumljiva, saj najprej vztraja kot dotlej in predlaga, da se tožbenemu zahtevku (ki je bil dajatven po izvršilnem predlogu) v celoti ugodi, v nadaljevanju pa predlaga, naj sodišče s sodbo ugotovi obstoj vtoževane terjatve. Tako vlogo v njenem nerazumljivem delu, glede na to, da jo je vložila odvetnica, bi moralo prvostopenjsko sodišče zavreči.
Ker sodišče prve stopnje o spremenjeni tožbi ni odločilo s sklepom, iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo z dne 22. 11. 2005, s katero je tožeča stranka uveljavljala dajatveni tožbeni zahtevek, se pokaže, da so razlogi izpodbijanega sklepa v nasprotju z njegovim izrekom.
izbris iz registra prebivalstva – elementi odškodninske odgovornosti – ugotovitev protipravnosti – zastaranje terjatve – triletni zastaralni rok - tek zastaralnega roka
Da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva protipraven, je imel tožnik možnost izvedeti z objavo prve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, objavljene v Uradnem listu RS dne 12.3.1999. Tedaj so mu bili znani vsi elementi odškodninske odgovornosti, tedaj bi lahko zahteval povrnitev škode in tedaj je pričel teči zastaralni rok.
Odločba MNZ ne predstavlja podlage za uveljavljanje odškodnine, iz njene vsebine pa tudi ne izhaja, da država preko svojega upravnega organa s to odločbo pismeno pripoznava svojo odškodninsko odgovornost oziroma dolg iz naslova škode, ki jo je tožnik utrpel zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
ZZK-1 člen 148, 148/2, 149, 149/4, 161, 161/3. ZIZ člen 168, 168/4.
vknjižba lastninske pravice - kupoprodajna pogodba - vpis lastninske pravice na dolžnika - zemljiškoknjižno dovolilo
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ne more in ne sme se spuščati v vsebino razmerja med udeležencema.
URS člen 23. ZKP člen 83, 148. ZPP člen 8, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
prosta presoja dokazov – dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – dokaz, izločen iz kazenskega spisa – nedopustno pridobljen dokaz – ekskluzija dokazov – poseg v pravico do zasebnosti – dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do nepristranskega sodnika
Seznanitev sodišča z izjavami prič, ki sta bili pridobljeni v zakonitem postopku, ni predstavljalo izvedbe nedopustno pridobljenega dokaza, ker ni pomenilo posega v njuno pravico do zasebnosti in tudi ni poseglo v njune temeljne človekove pravice. Pravdno sodišče takšne izjave lahko vpogleda, čeprav morajo biti izločene iz kazenskega spisa na podlagi določila 83. člena ZKP, saj takšne prepovedi v pravdnem postopku ni.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060041
OZ člen 131.
povzročitev škode – vzročna zveza – retrospektivna analiza vzročnosti – posojilna pogodba – zastavitev nepremičnine – prikrivanje obremenjenosti nepremičnine pri poznejši zastavi – overitev pri notarju – overitev dveh izvodov originala iste kupoprodajne pogodbe pod isto številko
Pri retrospektivni analizi vzročnosti vzročna zveza med ravnanjem in škodo obstaja, če analiza pokaže, da se škodni dogodek ne bi zgodil ob predpostavki, da druge okoliščine škodnega dogodka ostanejo nespremenjene, razen okoliščine, da odgovorna oseba ni storila konkretnega dejanja, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo.