ZPP člen 182, 182/2, 300, 444. ZPP-D člen 130, 130/5.
kumulacija zahtevkov - postopek v sporih majhne vrednosti - razdružitev postopka
V tožbi je tožeča stranka kumulirala dva zahtevka – zahtevek za ugotovitev obstoja stvarne služnosti in odškodninski zahtevek v višini 1.139,21 €. Ker je odškodninski zahtevek nižji od 2.000- €, ga je od uveljavitve ZPP-D dalje treba obravnavati po pravilih postopka v sporu majhne vrednosti. Zahtevek za ugotovitev stvarne pravice se ne more obravnavati po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti. Od 1.10.2008 (od uveljavitve ZPP-D) dalje je torej za odločanje o ugotovitvenem zahtevku in o odškodninskem zahtevku predpisana različna vrsta postopka. Ker kumulacija zahtevkov, za obravnavanje katerih je predpisana različna vrsta postopka, ni dopustna, je potrebno zahtevka razdružiti in pri obravnavi vsakega od njiju uporabiti različno vrsto postopka.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059518
OZ člen 34, 39, 39/1. ZD člen 60, 60/3, 63. ZPP člen 351, 351/1.
lastnoročna oporoka – predmet oporoke – ničnost oporoke – ponovljen postopek – splošna pravnoposlovna ureditev
Če ZD ne predpisuje specialne ureditve, se tudi za oporoko, ki je enostranski pravni posel, uporabljajo splošna pravila OZ. Splošna pravnoposlovna ureditev velja zlasti za pogoje možnosti, dopustnosti, določnosti in določljivosti vsebine oporoke ter dopustnimi podlagi oporočnega razpolaganja.
„Nov postopek“ ne pomeni, da je potrebno ponovno razpisati poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, da imajo stranke možnost ponovnega navajanja novih dejstev in dokazov ali celo, da morajo ponovno vložiti vse pisne vloge.
poslovna sposobnost pogodbenika – ničnost pogodbe – izbrisna tožba
V pravni teoriji in sodni praksi velja stališče, da pogodba ne nastane, če jo sklene oseba, ki nima poslovne sposobnosti. Ker pa listina o sklenitvi pogodbe obstaja, jo je treba na zahtevo zainteresirane osebe spraviti s sveta, zato mora sodišče ugotoviti njeno ničnost (ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe). Zahteva po poslovni sposobnosti pogodbenih strank ima kogentno naravo, zato je posledica kršitve ničnost pogodbe.
Materialno dokazno breme tožeče stranke je ves čas postopka na tožeči stranki, za razliko od procesnega dokaznega bremena, ki se med postopkom spreminja. Prav zgoraj opisan uspeh dokazovanja tožeče stranke je na toženca prevalil dokazno breme (procesno), da dokaže svojo trditev, da v kritičnem trenutku, ni bil voznik vozila.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
ZST-1 ne omejuje pravice do pritožbe zoper sklep, ki ga izda sodišče prve stopnje o ugovoru zoper plačilni nalog, prav tako pa je ne omejuje niti ZST. Če pravica do pritožbe ni izrecno izključena, je treba šteti, da stranka to pravico ima.
zamudna sodba - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - stroški postopka - ZOdvT
Delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa čeprav le v delu o trajanju odpovednega roka, neposredno pri sodišču v 30 dneh od vročitve odpovedi. Takšna tožba ni preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060537
ZOR člen 507, 645, 645/2. OZ člen 487, 663, 663/2.
gradbena pogodba – uveljavljanje garancije – rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - pravočasnost uveljavljanja zahtevka iz naslova garancije – prekluzivni rok – jamčevalni in garancijski zahtevki
Rok za vložitev tožbe za uveljavljanje zahtevkov na podlagi garancije (tudi iz gradbene pogodbe) je prekluziven rok.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Dejavnost, ki jo je opravljala tožnica, to je nadzor nad pregledovanjem vozil na mejnem prehodu, ko je morala splezati približno en meter visoko ter pregledati notranjost praznega tovornjaka v mirujočem stanju, ni nevarna dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Je pa podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ko se je pri sestopu s tovornjaka s prstanom na levem prstancu zataknila ob kovino na vrhu priklopnika ter si poškodovala prst, ker ni zagotovila ustreznih zaščitnih sredstev – lestve in zaščitnih rokavic.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nerazumljiv in protisloven izrek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Preizkus zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP poteka tako, da se pritožbeno sodišče najprej vpraša, ali je sodbo mogoče preizkusiti, če odmislimo vse, kar so stranke navedle in predlagale med postopkom, izhajajoč iz pravne kvalifikacije sodišča prve stopnje. Če je odgovor negativen, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ODZ paragraf 481, 1460,1461, 1462, 1463, 1464,1479. ZTLR člen 52, 54, 54/1,70, 70/3. SPZ člen 215, 215/1, 217, 217/2, 220, 223, 269, 269/1. OZ člen 125. ZOR člen 148. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
stvarna služnost - nastanek stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - opustitev izvrševanja služnosti - prenehanje služnosti na podlagi zakona - občasni prevozi - redno izvrševanje služnosti
Opustitev izvrševanja služnosti pomeni prekinitev teka priposestvovalne dobe zgolj v primeru, če se priposestvovalna doba do takrat še ni iztekla. Če pa je bila služnost do takrat že priposestvovana, na obstoj služnosti takšna začasna opustitev ne vpliva, če opustitev ni trajala toliko časa, kot je potrebno za priposestvovanje ali če ni posledica prepovedi lastnika služeče stvari in lastnik gospodujoče stvari svoje pravice iz tega razloga tri leta zaporedoma ne izvršuje.
vračunanje daril v dedni delež – odstop pravice do odkupa stanovanja – stanovanjska pravica – nepremoženjska pravica – premoženjska pravica – privolitev imetnika stanovanjske pravice
Privolitev imetnika stanovanjske pravice, da odkupi stanovanje ožji družinski član, nima narave odstopa premoženjske pravice in pravica do odkupa tudi ni bila podedljiva. Ker je stanovanje odkupila dedinja, šele s tem ravnanjem pa je pravica do odkupa pridobila premoženjsko naravo, ne gre za darilo, ki bi ga bilo potrebno vštevati dediču v njegov dedni delež.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060021
ZSpo člen 64, 64/2. ZSZ člen 57. ZPP člen 182, 182/3, 285, 315.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – načini pridobitve lastninske pravice – družbena lastnina – lastninjenje – društva – pridobitev lastninske pravice športnih društev - vmesna sodba – materialno procesno
Pravno podlago za pridobitev lastninske pravice športnih društev je potrebno iskati v določbah o lastninjenju nepremičnin po ZSpo, ki je uredil lastninjenje tistih športnih objektov, ki ob uveljavitvi zakona niso imeli lastnika, temveč so bili v družbeni lastnini ali lasti razvojnih skladov in v upravljanju društev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljala dejavnost v športu. Če je športno društvo v roku šestih mesecev po tem, ko je pristojni organ lokalne skupnosti objekte v upravljanju društva opredelil kot objekte občinskega pomena, podal zahtevek za uveljavljanje lastninske pravice, je izpolnil procesno predpostavko za tožbo proti lokalni skupnosti. Tak spor ni upravne narave, temveč civilnopravni spor. Pri ugotavljanju, ali je športno društvo pridobilo lastninsko pravico, je potrebno upoštevati čas izročitve nepremičnine v upravljanje in okoliščine v zvezi s samo izgradnjo objektov.
Vmesna sodba ne more biti zavrnilna, saj je v tem primeru stvar že zrela za končno odločbo.
SZ-1 člen 87, 88, 89, 90, 95. OZ člen 17, 17/2, 86, 615.
neprofitno najemno stanovanje – oddaja neprofitnega najemnega stanovanja – najemna pogodba – trajanje najemne pogodbe – podaljšanje najema za določen čas – ničnost najemne pogodbe – kogentna zakonska določila – javni razpis - javni interes – obvezna vsebina pogodbe
Najemna pogodba brez določila, ki opredeljuje trajanje najema v nasprotju z zakonom, ne more veljati, saj gre za bistveni element pogodbe, prav tako pa tega določila ni mogoče nadomestiti z zakonsko opredelitvijo trajanja najema v smislu 17. člena OZ.
Pri sklepanju najemne pogodbe je bil kršen tudi 87. člen SZ-1, ki se nanaša na izbiro upravičenca do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno stanovanje na podlagi izvedenega javnega razpisa. 87. člen pa ni predpisan le v interesu konkretne pogodbene stranke, ampak v interesu vseh potencialnih upravičencev za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno stanovanje. S tem, ko bi dopustili, da pogodbeno določilo o trajanju najemne pogodbe za določen čas nadomesti zakonsko določilo o trajanju najemne pogodbe po 90. členu SZ-1, bi obšli kogentno določilo 87. člena SZ-1, kar pa ni dopustno.
V skladu z določbo petega odstavka 34. člena ZST-1 je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov, in sicer da je bila taksa že plačana ali da jo je sodišče že odmerilo.
sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni - akcept – odgovor na ponudbo – dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo – nasprotni predlog – izjava o sprejemu ponudbe – druga ponudba
Prejemniki ponudbe so v odgovoru na ponudbo (akceptu) poleg izjave, da ponudbo sprejmejo, postavili dodatne predloge: da se pred sklenitvijo pogodbe vzpostavi stanje vrat pred poškodovanjem vrat, da se pogodba namesto z naslovnikom sklene z drugo osebo, da je predmet pogodbe druga garaža. Ti akcepti vsebujejo nasprotni predlog, zato kljub izjavi o prejemu ponudbe pomenijo drugo ponudbo in niso nastopile pravne posledice, ki jih za primer akcepta predvideva ZOR.