delovno razmerje – obveznosti iz delovnega razmerja – poroštvo
Obveznosti delavca so določene v zakonu: opravljanje dela, obveznost obveščanja delodajalca, prepoved škodljivega ravnanja, obveznost varovanja poslovne skrivnosti in prepoved konkurence. Mimo teh določilo oziroma obveznosti delodajalec delavcu ne sme naložiti drugih obveznosti, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja. Ker delodajalec ne more od delavca zahtevati jamčenja za uspeh v bodočih poslih, pri katerih bo posredoval, ali da bo kot plačnik na prvi poziv plačal vsak znesek, ki ga delodajalcu kupec ne bo poravnal, sta tako menična kot poroštvena izjava, ki ju je podal tožnik, nični. Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanih računov kupcev, ki jih naj bi plačal tožnik kot porok, ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - čas za pripravo obrambe
Tožena stranka je tožniku 10. 12. 2007 izdala obvestilo o uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in hkrati vabilo na zagovor. Poučen je bil, da lahko zagovor poda tudi pisno in da mora delodajalec na njegovo zahtevo o nameravani izredni odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je. Zagovor je bil predviden za 14. 12. 2007, tako da je imela tožnik za pripravo na zagovor na razpolago dovolj časa.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 90, 90/1. ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/1, 167.
zaznamba izvršbe – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – izvršilni naslov – verodostojna listina – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Pravnomočnost sklepa o izvršbi je potrebna v primeru, kadar je skep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine in ne kadar je ta izdan na podlagi pravnomočne sodbe.
stečajni postopek – prodaja dolžnika kot pravne osebe – pridobitev lastninske pravice na posameznih stvareh – lastninska pravica na nepremičnini – varstvo lastninske pravice – actio negatoria
Resda je pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku originarne narave in se pridobi na podlagi sodne odločbe, s pravnomočnostjo sklepa stečajnega senata, a o tovrstni pridobitvi lastninske pravice na posameznih stvareh stečajnega dolžnika ni mogoče govoriti tedaj, ko je dolžnik prodan kot pravna oseba. Po prodaji dolžnika ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“. S pravnomočnostjo sklepa o izročitvi pravne osebe tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na stvareh, v lasti dolžnika, pač pa je le pridobila lastništvo poslovnega deleža dolžnika.
ZPP člen 108, 108/5, 184, 184/2, 184/3. ZUE člen 13, 13/4.
denarna valuta – sprememba tožbe - denarni zahtevek izražen v SIT - primernost denarnega zahtevka
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, zato, ker ga je po 01. 01. 2007 v zmanjšani višini navedla še vedno v SIT ne pa EUR, neprimeren za obravnavanje.
ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 19/4, 32, 32/1, 32/2, 56, 66, 88.
oblike denacionalizacije – vrnitev premoženja – vrnitev v naravi – ovire za vrnitev v naravi – zahteva in odločba – nerazumljiv izrek – zazidano stavbno zemljišče – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob dejstvu, da postane pravnomočen le izrek in da so v uvodu navedeni štirje nasprotni udeleženci, izrek, v katerem je napisano le, da se predmetne parcele vrnejo v last in posest (ni naveden zavezanec), ni razumljiv.
Ovire po 2. odstavku 32. člena ZDen so podane, če je do zgraditve objekta prišlo po podržavljenju. Če je sodišče štelo, da gre za zgrajen objekt (ni zavzelo stališča, ali gre za zazidano stavbno zemljišče), bi moralo ugotavljati, kdaj je prišlo do zgraditve objekta.
ZIZ člen 38a, 38a/1, 38a/2, 38a/5. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 39. ZST člen 26, 26/4.
plačilni nalog - opomin - izvršitelj - vročitev poziva na plačilo varščine - sklep o ustavitvi izvršbe - sodna taksa za pritožbo
Glede na to, da je konkretni izvršilni postopek začel teči pred uveljavitvijo ZST-1, bi moralo sodišče prve stopnje taksno obveznost za pritožbo zoper sklep o ustaviti izvršbe ugotoviti in jo odmeriti po prej veljavnem ZST in noveli ZIZ-E.
Ker torej izvršitelj upnika ni (pravilno) pozval na plačilo varščine, niso podani pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi 5. odstavka 38.a člena ZIZ.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – trditvena podlaga v predlogu za izvršbo
Zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva je povsem v rokah strank (razpravno načelo). Sodišče je vezano na trditveno podlago strank in ne sme upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Stališče pritožnika, da je trditvena podlaga podana že z vložitvijo samega predloga za izvršbo, je zmotno.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 143/3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen XI 1b.
invalidnina za telesno okvaro - skupni odstotek telesne okvare
Ker se v primeru, ko je podanih več telesnih okvar, skupen odstotek telesnih okvar določi, tako da se najvišji odstotek posamične okvare poveča po 10 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 30 % ali 40 %, je pri tožnici podana 50 % telesna okvara (30 % + 10 % + 10 %).
oporoka - priznanje očetovstva v oporoki – sestavine oporoke
Zapustnik je v navedeni izjavi sicer priznal tožnico za svojo hčer, „vključno s pravico do dedovanja“, ni pa izjavil, da ji zapušča svoje premoženje ali njegov del. Zapustnik v tej izjavi ni razpolagal s svojim premoženjem. Ker izjava z dne 10. 5. 2004 nima značilnosti oporoke, v njej izraženo priznanje očetovstva nima pravnega učinka.
Brez pomena je tudi tožničino sklicevanje na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča. To namreč ne sme odločati o spornih dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine, ampak mora v takem primeru skladno z 210. členom ZD prekiniti zapuščinski postopek in stranke napotiti na pravdo. Potemtakem napotitev na pravdo ne pomeni prejudiciranja spornega razmerja med zapustnikom in tožnico, ki bi lahko bilo podlaga za dedovanje po zakonu.
pokojninska osnova - nadurno delo - ponovna odmera pokojnine
Toženec v odločbi, ki je bila izdana, ko se je tožnik upokojil, in s katero se je določila pokojninska osnova, pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval dohodkov, ki so bili tožniku izplačani v letih od 1971 do 1985 za delo preko polnega delovnega časa. Zato pri zahtevi tožnika, da iz tega naslova toženec ponovno izračuna višino pokojninske osnove, ne gre za odločanje o istem dejanskem stanju, da bi bila odločitev toženca, da se zahteva za ponovno odmero pokojnine zavrže, pravilna.
priposestvovanje - izvenknjižno priposestvovanje - dobra vera - opravičljiva zmota - soposet
Izvrševanje in vzajemno dopuščanje soposesti je okoliščina, ki kvečjemu povečuje potrebo po preverjanju stanja v zemljiški knjigi. Ker tožnik tega ni preveril, ni bil v opravičljivi zmoti, da je stvar njegova.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059549
ODZ paragraf 431, 432. ZTLR člen 28, 33. ZPP člen 286b.
obseg zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis v zemljiško knjigo - priposestvovanje - lastniška posest - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na podlagi pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Če pogodba, s katero je zapustnik za časa življenja prodal zemljišča, ni bila zemljiškoknjižno izvedena, kupec ni pridobil, zapustnik pa ne izgubil lastninske pravice, zato zemljišča sodijo v zapuščino.
začasna odredba – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena – pogoji za izdajo začasne odredbe
Za izkaz, da je podana nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega oziroma toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, mora upnik oziroma tožnik zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika oziroma toženca z njegovim premoženjem, v posledici katerega bi bil upnik lahko izigran. Izkazano mora torej biti dolžnikovo aktivno ravnanje v navedeni smeri.
zemljiškoknjižni postopek - poočitve - poočitev spremembe podatkov o fizični osebi
Po v času odločanja veljavnem 1. odstavku 116. člena ZZK-1 so se spremembe podatkov o fizični osebi v zemljiški knjigi poočitile na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o spremembi podatka oziroma tudi na podlagi izpiska iz matične knjige oziroma registra prebivalstva. V spisu sta izpisek iz rojstne matične knjige (A 12) kot potrdilo o stalnem bivališču (A 13) predlagateljice, kar pomeni, da so bile predlogu priložene listine, ki jih je tedaj zahtevalo omenjeno zakonsko določilo (2. odstavek tedanjega 116. člena ZZK-1).
ZPP člen 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48.
stroški postopka – nagrada in stroški izvedenca – začetek teka roka, v katerem je sodišče dolžno odločiti o zahtevi izvedenca za odmero nagrade in povrnitev stroškov – odmera nagrade in priznanje stroškov izvedencu pred vročitvijo izvedenskega mnenja stranki – odvzeta možnost vsebinske
Utemeljeno pritožba opozarja, da ji je bila odvzeta možnost vsebinske pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj ji v času prejema le-tega izvedensko mnenje še ni bilo vročeno.