Zaradi izpolnitvene zamude se kupnina ne zmanjša avtomatično. Terjatev iz naslova kupnine po prodajni pogodbi je samostojna terjatev, ki preneha oziroma delno preneha z izpolnitvijo ali v drugih z zakonom določenih primerih. Enako velja za terjatev iz naslova pogodbene kazni. Dve vzajemni, istovrstni, zapadli in iztožljivi terjatvi lahko prenehata s pobotom, vendar do pobotanja ne pride avtomatično, ampak je potrebna pobotna izjava.
oporoka - priznanje očetovstva v oporoki – sestavine oporoke
Zapustnik je v navedeni izjavi sicer priznal tožnico za svojo hčer, „vključno s pravico do dedovanja“, ni pa izjavil, da ji zapušča svoje premoženje ali njegov del. Zapustnik v tej izjavi ni razpolagal s svojim premoženjem. Ker izjava z dne 10. 5. 2004 nima značilnosti oporoke, v njej izraženo priznanje očetovstva nima pravnega učinka.
Brez pomena je tudi tožničino sklicevanje na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča. To namreč ne sme odločati o spornih dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine, ampak mora v takem primeru skladno z 210. členom ZD prekiniti zapuščinski postopek in stranke napotiti na pravdo. Potemtakem napotitev na pravdo ne pomeni prejudiciranja spornega razmerja med zapustnikom in tožnico, ki bi lahko bilo podlaga za dedovanje po zakonu.
ZIZ člen 38a, 38a/1, 38a/2, 38a/5. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 39. ZST člen 26, 26/4.
plačilni nalog - opomin - izvršitelj - vročitev poziva na plačilo varščine - sklep o ustavitvi izvršbe - sodna taksa za pritožbo
Glede na to, da je konkretni izvršilni postopek začel teči pred uveljavitvijo ZST-1, bi moralo sodišče prve stopnje taksno obveznost za pritožbo zoper sklep o ustaviti izvršbe ugotoviti in jo odmeriti po prej veljavnem ZST in noveli ZIZ-E.
Ker torej izvršitelj upnika ni (pravilno) pozval na plačilo varščine, niso podani pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi 5. odstavka 38.a člena ZIZ.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakonom o preuzimanju zakona o obveznim odnosima (Zakon o prevzemu Zakona o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 1991) člen 1. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1. Zakona o zateznim kamatama (Zakon o zamudnih obrestih, Hrvaška, 1996) člen 1. Zakona o kamatama (Zakon o obrestih, Hrvaška, 2004) člen 1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 1991) člen 188, 188/4, 195, 196, 200, 277.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - hrvaško pravo - prometna nezgoda - posebno huda telesna poškodba - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev premoženjske škode - dodatek za nego in pomoč - vpliv starostne pokojnine na premoženjsko škodo - dodatek za prehrano - kapitalizirana renta - omejitev zavarovalne vsote - tek zakonskih zamudnih obresti
Odmera denarne odškodnine za škodo po pravu Republike Hrvaške.
zastaranje – pisna pripoznava zastarane obveznosti – pripoznava dolga – pisna pripoznave dolga
Pripoznava zastaranega dolga mora biti povsem jasna in določna, da bi lahko pomenila pripoznavo. Zastaranje namreč pomeni prenehanje možnost učinkovitega uveljavljanja zahtevka za pravno varstvo in samo izjemoma ta pravica lahko spet oživi. Ker po nastopu zastaranja odloča o izpolnitvi obveznosti le dolžnik, zakon zato dopušča, da le-ta s pisno pripoznavo doseže, da posledice zastaranja ne učinkujejo več. Ker pa je pisnost predpisana zaradi varstva dolžnika in ne upnika, zato pisna izjava, iz katere ne izhaja nedvoumno, katera obveznost se priznava, ne more imeti za cilj odpoved zastaranja.
motenje posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – objektivni rok - posest – dejansko stanje – materialno pravo – materialni prekluzivni rok
Po 32. členu SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Gre za materialna prekluzivna roka, ki nista podaljšljiva in ne dopuščata vrnitve v prejšnje stanje. Prepozno vloženo tožbo sodišče namreč zavrže.
Čeprav je vprašanje, kdo je posestnik, odvisno od dejanskega razmerja med stvarjo in domnevnim posestnikom, pa predstavlja odločanje o tem, ali neko dejansko razmerje med domnevnim posestnikom in stvarjo ustreza pojmu posesti, materialnopravno vprašanje.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – razmerja med starši in otroci
Smisel začasnih odredb, izdanih po določbah člena 411. ZPP, je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, sporno pravno razmerje uredi in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje, zato so začasne odredbe v teh sporih praviloma regulacijske oziroma ureditvene. Kot je navedlo že Ustavno sodišče RS v odločbi, št. Up 410/01, je treba pri odločanju o začasni odredbi v tovrstnih sporih upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - denarna renta
Toženo stranko kljub tožnikovi degenerativni bolezni bremeni odgovornost za celotno škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu leta 2001 (tožnik je padel na zaledenelem dvorišču tožene stranke). Vzrok za nastanek škode je bilo dejanje (opustitev) tožene stranke, saj sicer škode ne bi bilo. Tožnikova degenerativna bolezen tudi ni pravno relevantni vzrok, ki bi lahko vodil v tako imenovano deljeno vzročnost, saj je treba upoštevati tožnika kot konkretnega oškodovanca, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa kot povprečnega oškodovanca.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - obseg zapuščine
Zapuščinsko sodišče mora v novem postopku vse dediče, ki zatrjujejo, da nepremičnina ni del zapuščine, napotiti na pravdo, s tem da zadošča, da se v pravdi ugotovi, da nepremičnina (ne) spada v zapuščino.
pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine – posredovanje pri nakupu nepremičnine – posredniška provizija - posredniško plačilo – ugovor znižanja posredniške provizije – zahteva za znižanje posredniške provizije
Zahteva za znižanje provizije je materialnopravni ugovor, zato njegova postavitev ni vezana na čas prvega naroka za glavno obravnavo. Če stranka do konca prvega naroka za glavno obravnavo poda ustrezna dejstva v zvezi s pretirano visokim posredniškim plačilom, trditve o posrednikovem trudu in opravljenih storitvah ter za te trditve predlaga ustrezne dokaze, je zahteva za znižanje provizije, podana na kasnejšem naroku, pravočasna. Pri odločanju o zahtevi za znižanje provizije mora sodišče upoštevati posrednikov trud pri opravljeni storitvi, čas opravljanja storitve in katera dejanja je posrednik izvedel.
ZTLR člen 28, 28/4, 33. ODZ paragraf 431, 1460. SPZ člen 43, 43/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vsebina sklepa o dedovanju - dobroverna posest - dobrovernost pravnega naslednika - nevknjiženi prenosi - opravičljiva zmota - izvenknjižno priposestvovanje
Oseba, ki se sklicuje na priposestvovanje, mora izkazati, da ni vedela in ni mogla vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njena. Poleg dejanske oblasti nad stvarjo mora biti podana tudi zavest o lastništvu nepremičnine. Ker je ob sklicevanju na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem izključeno resnično lastništvo priposestvovalca, je tako zavest priposestvovalca o njegovem lastništvu posledica zmote. Pri tem mora biti zmota opravičljiva, kar pomeni, da mora biti tisti, ki se na priposestvovanje sklicuje, prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah, njegovo ravnanje pa utemeljuje sklep, da je ravnal vestno oziroma, da ni opustil običajne skrbnosti.
uporaba nepremičnine brez pravne podlage – uporabnina - neupravičena obogatitev - povrnitev vlaganj
Potem, ko je tožena stranka prevzela v uporabo najete prostore na podlagi sklenjene najemne pogodbe s tožečo stranko in po odpovedi pogodbe teh prostorov ni vrnila tožeči stranki, je tožeča stranka upravičeno uveljavljala svoje prikrajšanje v obliki uporabnine v enaki višini, kot je bila dogovorjena najemnina v pogodbi med pravdnima strankama.
V kolikor zaradi spremembe tožbe ne pride tudi do spremembe stvarne pristojnosti, mora sodišče, če tožena stranka spremembi nasprotuje, ob odločanju presoditi, ali bi bilo to, da spremembo dovoli, smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
ZPIZ-1 člen 163, 163/2, 171, 454. ZUTPG člen 3, 3/2, 3/2-3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B17, 2/XI, 2/XI-1. Sklep o znesku invalidnin za telesno okvaro člen 1. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS člen 1, 1/2.
telesna okvara – invalidnina
Ker je za desno spodnjo okončino pri tožniku ugotovljen obstoj 30% telesne okvare, se telesna okvara v višini 50 %, ugotovljena za levo spodnjo okončino, poveča za 10 %, in ker gre za parni organ se ta telesna okvara (60 %) poveča še za 10 % tako, da skupna telesna okvara pri tožniku znaša 70 %.
Ker 70% telesna okvara pri tožniku predstavlja spremembo v stanju telesne okvare (pred tem je že imel priznano invalidnino za 50% telesno okvaro), se mu invalidnina za 70% telesno okvaro izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb dalje.
delovno razmerje – obveznosti iz delovnega razmerja – poroštvo
Obveznosti delavca so določene v zakonu: opravljanje dela, obveznost obveščanja delodajalca, prepoved škodljivega ravnanja, obveznost varovanja poslovne skrivnosti in prepoved konkurence. Mimo teh določilo oziroma obveznosti delodajalec delavcu ne sme naložiti drugih obveznosti, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja. Ker delodajalec ne more od delavca zahtevati jamčenja za uspeh v bodočih poslih, pri katerih bo posredoval, ali da bo kot plačnik na prvi poziv plačal vsak znesek, ki ga delodajalcu kupec ne bo poravnal, sta tako menična kot poroštvena izjava, ki ju je podal tožnik, nični. Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanih računov kupcev, ki jih naj bi plačal tožnik kot porok, ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0060533
ZOR člen 210, 224. ZVPot člen 41, 41/1. ZZK-1 člen 40, 40-4, 40-5.
zamuda - pogodbena kazen zaradi zamude z izročitvijo - neupravičena obogatitev - predplačilo kot pogoj za nakup – procesno pobotanje
Če je v pogodbi določena pogodbena kazen zaradi zamude z izročitvijo prodajalca, ki je pogojena s tem, da je kupec pravočasno poravnal vse svoje obveznosti, gre takšno določilo razumeti tako, da ima kupec zaradi zamude pravico uveljavljati pogodbeno kazen, če je v celoti izpolnil vse svoje obveznosti, ki izvirajo iz te pogodbe, ne pa tudi morebitnih drugih obveznosti, ki bi izvirale iz kakšnega drugega pravnega naslova (v tem primeru iz naslova neupravičene obogatitve).
Kupec mora zatrjevati (in dokazati), da je prodajalec nakup pogojeval s predplačilom, če uveljavlja obresti od predplačil.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 15, 15/2, 158, 158/1.
nujno zdravljenje – samoplačniška ambulanta
Čeprav je bila preiskava v samoplačniški ambulanti nujno zdravljenje, tožnik ni upravičen do povračila celotnega zneska, ki ga je plačal kot samoplačnik, temveč le do povračila zneska, ki bi ga toženec plačal izvajalcu, torej javnemu zdravstvenemu zavodu in drugi fizični in pravni osebi, ki ima pogodbo z zavodom za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
sodba na podlagi odpovedi – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog zamude odvetnika – prisotnost na drugem naroku za glavno obravnavo – vročanje vabila na narok – osebno vročanje
Vročitev vabila na narok je opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.
V situaciji, ko je imela odvetnica prvi narok razpisan ob 10 uri, drugega (v obravnavani zadevi) pa le uro kasneje in sta bila ob tem še na različnih lokacijah, je bilo zelo mogoče predvideti, da se obeh narokov ne bo mogla (ali vsaj ne pravočasno) udeležiti.
nadomestilo plače – čakanje na delo – invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postane pravnomočna. Za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dnem nastanka invalidnosti I. kategorije ni podlage v zakonu, kar pomeni, da je bil toženec v času sodnega postopka (v socialnem sporu) kot delavec invalid III. kategorije še vedno zaposlen pri tožeči stranki in je od nje upravičeno prejemal nadomestilo plače za čas čakanja na delo, zato prejetega nadomestila plače ni dolžan vrniti.