stečajni postopek – prodaja dolžnika kot pravne osebe – pridobitev lastninske pravice na posameznih stvareh – lastninska pravica na nepremičnini – varstvo lastninske pravice – actio negatoria
Resda je pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku originarne narave in se pridobi na podlagi sodne odločbe, s pravnomočnostjo sklepa stečajnega senata, a o tovrstni pridobitvi lastninske pravice na posameznih stvareh stečajnega dolžnika ni mogoče govoriti tedaj, ko je dolžnik prodan kot pravna oseba. Po prodaji dolžnika ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“. S pravnomočnostjo sklepa o izročitvi pravne osebe tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na stvareh, v lasti dolžnika, pač pa je le pridobila lastništvo poslovnega deleža dolžnika.
izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – potrebni stroški – načelo zaupanja v podatke v sodnem registru – dejanski družbenik izbrisane družbe – vpis spremembe družbenika
Za odločitev, katere osebe so odgovorne za obveznosti izbrisane družbe, je odločilno le, katere osebe so bile v času izbrisa družbe iz sodnega registra dejansko njeni družbeniki (pri čemer ni pomembno stanje po podatkih sodnega registra, saj sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega).
S tem, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo F. K., za katero iz utemeljenih razlogov ni vedel oz. brez svoje krivde ni mogel vedeti, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več družbenica te družbe, upnik osebi F. K. stroškov z ugovorom ni povzročil neutemeljeno in ji jih ni dolžan povrniti
odškodnina za nepremoženjsko škodo – popolna ohromelost telesa od reber navzdol - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Celotna odškodnina za tožnikovo škodo (popolno ohromelost telesa od višine rebrnih lokov navzdol z izgubo kontrole odvajanja urina in blata – 100 % trajno zmanjšanje splošnih življenjskih in delovnih aktivnosti pri 12-letnem tožniku) znaša 222.000,00 EUR, kar v času sojenja predstavlja približno 239 povprečnih neto plač.
motenje posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – objektivni rok - posest – dejansko stanje – materialno pravo – materialni prekluzivni rok
Po 32. členu SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Gre za materialna prekluzivna roka, ki nista podaljšljiva in ne dopuščata vrnitve v prejšnje stanje. Prepozno vloženo tožbo sodišče namreč zavrže.
Čeprav je vprašanje, kdo je posestnik, odvisno od dejanskega razmerja med stvarjo in domnevnim posestnikom, pa predstavlja odločanje o tem, ali neko dejansko razmerje med domnevnim posestnikom in stvarjo ustreza pojmu posesti, materialnopravno vprašanje.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – razmerja med starši in otroci
Smisel začasnih odredb, izdanih po določbah člena 411. ZPP, je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, sporno pravno razmerje uredi in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje, zato so začasne odredbe v teh sporih praviloma regulacijske oziroma ureditvene. Kot je navedlo že Ustavno sodišče RS v odločbi, št. Up 410/01, je treba pri odločanju o začasni odredbi v tovrstnih sporih upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
pravdni stroški – načelo uspeha - uspeh v postopku
Tožnica je uspela v pravdi z manjšim delom zahtevka in zaradi ugoditve temu delu zahtevka niso nastali posebni pravdni stroški tako, da je pravilna odločitev, da je tožnica dolžna tožencu povrniti vse stroške postopka.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - denarna renta
Toženo stranko kljub tožnikovi degenerativni bolezni bremeni odgovornost za celotno škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu leta 2001 (tožnik je padel na zaledenelem dvorišču tožene stranke). Vzrok za nastanek škode je bilo dejanje (opustitev) tožene stranke, saj sicer škode ne bi bilo. Tožnikova degenerativna bolezen tudi ni pravno relevantni vzrok, ki bi lahko vodil v tako imenovano deljeno vzročnost, saj je treba upoštevati tožnika kot konkretnega oškodovanca, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa kot povprečnega oškodovanca.
parcelacija – poočitev – izbris stvarne pravice – služnostna pravica
Zemljiškoknjižno sodišče nima zakonskih možnosti, da bi po parcelaciji opravilo izbris služnostne pravice na posameznih parcelah, kjer se služnost ne izvršuje, zgolj na podlagi odločbe o parcelaciji, mapne kopije in fotografij, kot to predlagata pritožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058355
ZPP člen 80. OZ člen 179.
procesna sposobnost – okrnitev svobode – odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - vzročna zveza
V našem pravnem redu se obstoj poslovne in s tem procesne sposobnosti sicer domneva. Vendar pa mora sodišče, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti. V poštev pride tudi oprava poizvedb, ter izvedba dokazov (na primer postavitev izvedenca medicinske stroke) po uradni dolžnosti.
Nihče ni zdravstveno popoln, vsakdo ima določeno stopnjo degenerativnih sprememb, marsikdo pa tudi kakšno nagnjenje k obolenjem. Kolikor takšno nagnjenje k obolenju ni nekaj neobičajnega, vrednostno ne narekuje odločitve o deljeni vzročni zvezi. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode neobičajno večji, nima nobenega vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom, saj se predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja pri ugotavljanju vzročne zveze upošteva le v razmerju do škodnega dogodka.
zastaranje – pisna pripoznava zastarane obveznosti – pripoznava dolga – pisna pripoznave dolga
Pripoznava zastaranega dolga mora biti povsem jasna in določna, da bi lahko pomenila pripoznavo. Zastaranje namreč pomeni prenehanje možnost učinkovitega uveljavljanja zahtevka za pravno varstvo in samo izjemoma ta pravica lahko spet oživi. Ker po nastopu zastaranja odloča o izpolnitvi obveznosti le dolžnik, zakon zato dopušča, da le-ta s pisno pripoznavo doseže, da posledice zastaranja ne učinkujejo več. Ker pa je pisnost predpisana zaradi varstva dolžnika in ne upnika, zato pisna izjava, iz katere ne izhaja nedvoumno, katera obveznost se priznava, ne more imeti za cilj odpoved zastaranja.
trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – trditvena podlaga v predlogu za izvršbo
Zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva je povsem v rokah strank (razpravno načelo). Sodišče je vezano na trditveno podlago strank in ne sme upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Stališče pritožnika, da je trditvena podlaga podana že z vložitvijo samega predloga za izvršbo, je zmotno.
zemljiškoknjižni postopek - poočitve - poočitev spremembe podatkov o fizični osebi
Po v času odločanja veljavnem 1. odstavku 116. člena ZZK-1 so se spremembe podatkov o fizični osebi v zemljiški knjigi poočitile na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o spremembi podatka oziroma tudi na podlagi izpiska iz matične knjige oziroma registra prebivalstva. V spisu sta izpisek iz rojstne matične knjige (A 12) kot potrdilo o stalnem bivališču (A 13) predlagateljice, kar pomeni, da so bile predlogu priložene listine, ki jih je tedaj zahtevalo omenjeno zakonsko določilo (2. odstavek tedanjega 116. člena ZZK-1).
pogodba o delu – grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – trditveno in dokazno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga
V kolikor stranka pravno relevantnih dejstev, v danem primeru dejstev glede grajanja, zlasti pravočasnosti grajanja napak, ni navedla, je izvajanje dokazov v smeri ugotavljanja takšnih dejstev v nasprotju z namenom dokazovanja in v nasprotju s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu.
Pomanjkljiva trditvena podlaga je že sama po sebi razlog za zavrnitev dokaznih predlogov. Pritožnik pa niti v pritožbi ne pove, katera so tista „konkretno zatrjevana“ dejstva, v potrditev katerih bi prvostopno sodišče moralo izvesti posamezen predlagani dokaz.
pokojninska osnova - nadurno delo - ponovna odmera pokojnine
Toženec v odločbi, ki je bila izdana, ko se je tožnik upokojil, in s katero se je določila pokojninska osnova, pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval dohodkov, ki so bili tožniku izplačani v letih od 1971 do 1985 za delo preko polnega delovnega časa. Zato pri zahtevi tožnika, da iz tega naslova toženec ponovno izračuna višino pokojninske osnove, ne gre za odločanje o istem dejanskem stanju, da bi bila odločitev toženca, da se zahteva za ponovno odmero pokojnine zavrže, pravilna.
pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine – posredovanje pri nakupu nepremičnine – posredniška provizija - posredniško plačilo – ugovor znižanja posredniške provizije – zahteva za znižanje posredniške provizije
Zahteva za znižanje provizije je materialnopravni ugovor, zato njegova postavitev ni vezana na čas prvega naroka za glavno obravnavo. Če stranka do konca prvega naroka za glavno obravnavo poda ustrezna dejstva v zvezi s pretirano visokim posredniškim plačilom, trditve o posrednikovem trudu in opravljenih storitvah ter za te trditve predlaga ustrezne dokaze, je zahteva za znižanje provizije, podana na kasnejšem naroku, pravočasna. Pri odločanju o zahtevi za znižanje provizije mora sodišče upoštevati posrednikov trud pri opravljeni storitvi, čas opravljanja storitve in katera dejanja je posrednik izvedel.
objava sklica skupščine delniške družbe – objava dnevnega reda in predloga sklepov na oglasni deski družbe - neveljavnost sklica skupščine – ničnost sklepa skupščine - pravica delničarjev do obveščenosti
Očitano opustitev objave dnevnega reda in predloga sklepov še na oglasni deski družbe, nima za posledico nepravilnosti sklica skupščine. Čeprav bi lahko šlo za kršitev obveznosti poslovodstva, ta obveznost ni bistvenega pomena za presojo pogojev ničnosti sklepa skupščine.