denacionalizacija – razpolaganje s premoženjem po uveljavitvi ZDen
Po 88. členu ZDen je nedopustno zgolj razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (in ne morebiti plačila odškodnine).
Ne gre za vprašanje pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti, temveč same ničnost, kajti nični so le tisti pravni posli glede nepremičnin oziroma premoženja, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (in ne morebiti plačila odškodnine).
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti g1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - zakonske zamudne obresti
Hrup je na območju kjer tožnik živi, presegel običajne meje in gre za takšen obseg motenj, ki jih štejemo za škodo, ki je tožnik ni bil dolžan tolerirati.
zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - skrbno ravnanje
Njegovo ravnanje ni bilo dovolj skrbno, saj ni šlo za takšne vrste okvaro vozila in z njo povezano zadržanost,ki bi nenadoma tožencu preprečila kakršnokoli intervencijo, s katero bi preprečil posledice zamude. Toženec je torej res izkazal več kot teden dni trajajočo zadržanost v tujini, ne pa tudi, da je bilo glede na okoliščine njegovih težav nerealno pričakovati pravočasno ukrepanje z namenom preprečitve izdaje zamudne sodbe.
ZPP člen 45, 108, 108/1, 108/2, 180, 180/2. ZST-1 člen 30, 31.
nepopolna tožba - opredelitev vrednosti spornega predmeta - vložitev tožbe po odvetniku - zavrženje tožbe
Tožeča stranka mora v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Ne glede na določbo prvega odstavka 108. člena ZPP, ki nalaga sodišču, da od tožeče stranke zahteva dopolnitev tožbe v takem primeru, je določba drugega odstavka 108. člena ZPP povsem jasna – taka obveznost za sodišče ne velja v primeru, če nepopolno tožbo vloži odvetnik.
ZSZ-84 je v 13. čl. določal, da je prejšnjemu lastniku (dokler občinski upravni organ ni izdal odločbe o izročitvi) pripadala pravica uporabe, če mu zemljišče ni bilo odvzeto. Tožeča stranka je v tej pravdi ves čas trdila, da ji na parc.št. 5038 k.o. P. nikoli ni bila odvzeta posest.
povrnitev negmotne škode - nepremoženjska škoda - pretres možganov - prometna nesreča - izvedenec - dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine
Počasi vozeče vozilo, čeprav na avtocesti, ne more predstavljati ovire, ki je ne bi bilo mogoče pričakovati, pri čemer ne gre spregledati, da so vsi izvedenci, ki so obravnavali prometno nezgodo zaključili, da je bila preglednost na vozišču tolikšna, da je vozniku avtobusa v vsakem primeru omogočala pravočasno znižanje hitrosti avtobusa.
Če je bila stranka plačila sodnih taks oproščena že z odločbo o brezplačni pravni pomoči, se njen ponovni predlog, vložen znotraj pravdnega postopka, zavrže.
Pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče tožencu naloži začasno plačilo izredne denarne socialne pomoči z vsemi uskladitvami in zamudnimi obrestmi, niso izpolnjeni. Pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potrebščin z izredno denarno socialno pomočjo ni mogoče upoštevati stvari oz. dobrin, ki so sicer potrebne za eksistenco in preživetje, saj je potrebnost dobrin, kot jih navaja tožnik, električne energije, gospodinjskih aparatov, olja za gretje, vnaprej predvidljiva. Nobene nevarnosti tudi ni, da toženec svoje obveznosti do tožnika, kot bodo pravnomočno ugotovljene, ne bo izpolnil, saj toženec pri priznavanju dajatev iz socialnovarstvenih pravic razpolaga z javnimi sredstvi, za katera velja strogo načelo zakonitosti porabe.
vpisi v zemljiško knjigo – služnostna pravica – listine, ki so podlaga za glavni vpis – vsebina listine – stanje zemljiške knjige ob vpisu – identifikacijski znak parcele – neskladnost podatkov – delitev parcele
Ker s služnostno pravico obremenjena nepremičnina v pogodbi ni označena s tistim identifikacijskim znakom (parcelno številko), s katerim je vpisana v zemljiški knjigi oziroma se stanje glede označbe parcele, na kateri je bila ustanovljena predmetna služnost, v pogodbi in v zemljiški knjigi ne ujemata (parcelna številka, ki sta jo pogodbeni stranki zapisali v pogodbo, v zemljiški knjigi že pred časom vložitve zemljiškoknjižnega predloga ni več obstajala), je izpodbijani sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor predlagatelja zoper sklep o zavrnitvi vpisa zemljiškoknjižnega referenta, pravilen.
vpisi v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za glavni vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine – stanje zemljiške knjige ob vpisu – identifikacijski znak parcele – neskladnost podatkov – delitev parcele
Ali je izjava o dovolitvi vpisa v zemljiško knjigo brezpogojna, ni odvisno od tega, ali izjava vsebuje izraz „brezpogojno“, temveč ali je zemljiškoknjižni vpis pravice odvisen od kakšnega konkretnega pogoja, ki ga določi tisti, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha oziroma ga dogovorita pogodbeni stranki.
V pogodbi in posledično zemljiškoknjižnem predlogu je predmetna nepremičnina označena z 273 namesto pravilno z 273.E, kot je označena v zemljiški knjigi. Ker torej predmetna nepremičnina v pogodbi, ki je bila podlaga za vloženi zemljiškoknjižni predlog, ni označena z istim identifikacijskim znakom, kot je zapisana v zemljiški knjigi, je izpodbijani sklep, s katerim je bilo ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa lastninske pravice ugodeno, pravilen.
plačilo terjatve - knjigovodska kartica kot dokaz - dokazanost trditev
Knjigovodska kartica ni adekvaten dokaz za trditve, da je določena terjatev plačana, saj gre pri njej le za finančno knjigovodsko dokumentacijo stranke. Po določilu 2. odst. 61. čl. ZIZ pa je ugovor dolžnika obrazložen le takrat, kadar dolžnik za v njem navedena dejstva predloži dokaze, s katerimi je sploh mogoče takšna dejstva dokazovati.
prisilna hospitalizacija - sprejem osebe na zdravljenje – zdravljenje brez privolitve – pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
Nerelevantne so pritožbene navedbe (in v tej smeri tudi ugotovitve prvega sodišča) glede (ne)povzročanja premoženjske škode, saj te okoliščine za presojo pogojev po 39. čl. ZDZdr niso pomembne.
javni uslužbenec – vojak – denarna terjatev – plačilo za delo – dejansko delo – sodno varstvo
Tožnika sta terjatev za plačilo razlike v plači, do katere je prišlo zaradi tega, ker nista prejemala plače za delo, ki sta ga dejansko opravljala, ampak za dolžnost, na katero sta bila formalno razporejena, lahko uveljavljala neposredno pred delovnim sodiščem, ker gre za denarno terjatev.
ZPP člen 184, 254, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 131, 164.
sprememba tožbenega zahtevka - razlogi sodbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - zasebno izvedensko mnenje kot del dejanskih navedb - imenovanje drugega izvedenca - odškodnina za poškodovano vozilo
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je tekom postopka spremenila oziroma modificirala primarni tožbeni zahtevek in da ni sodišče prve stopnje o tej spremembi nič reklo; gre za kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da takšno ravnanje oziroma opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, kolikor se ta nanaša na zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka.
Povprečna raven imisij, značilna za urbana okolja v sodobnem času, je okoliščina, upoštevna v okviru presoje pravnega standarda „običajnih mej“ imisij (tretji odstavek 133. člena OZ), torej v okviru temelja tožbenega zahtevka in ne v okviru višine odškodnine zaradi prekomernega hrupa.
sodba na podlagi pripoznave – delna sodba – enotno sosporništvo – nujno sosporništvo - ničnost pogodbe – delna ničnost pogodbe
Spora glede ugotovitve ničnosti oz. neveljavnosti pogodbe po naravi pravnega razmerja ni mogoče rešiti različno glede na vse pogodbene stranke. Slednje se zato kot enotni in nujni sosporniki štejejo kot enotna pravdna stranka, kjer lahko le vsi udeleženci skupaj pripoznajo tožbeni zahtevek, zaradi česar priznanje (zgolj) nekaterih ne more biti pravno učinkovit
Iz izreka izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave izhaja, da je sodišče prve stopnje z njim odločilo o celotnem primarnem tožbenem zahtevku, zato ni mogoče govoriti o njegovi „razcepitvi“, ki je pogoj za izdajo delne sodbe. Slednja v zvezi z ugotovitvijo ničnosti glede posameznih pogodbenih strank tudi ni mogoča. Pritožbe utemeljeno opozarjajo, da ni mogoče ugotoviti ničnosti zgolj zoper nekatere njene pogodbene stranke, ampak zgolj zoper nekatera pogodbena določila.