Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe gre za presojo nižjega dokaznega standarda in verjetnosti obstoja tožbenega zahtevka, ko je torej pomembno le to, ali več dejstev govori za resničnost pravno odločilnih tožbenih trditev kot za njihovo neresničnost.
V postopku zavarovanja terjatev sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč ob upoštevanju hitrosti postopka zaradi zavarovanja terjatve izvesti tiste najpomembnejše oziroma ključne dokaze, ki naj bi potrjevali oziroma ovrgli zgolj verjetnost izkaza terjatve. Celovit dokazni postopek je tako prihranjen za meritorno odločitev o tožbenih zahtevkih.
Ko gre za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, je treba zagotoviti uravnoteženo obravnavanje dokaznih predlogov ene in druge strani v sporu, prvenstveno pa izvesti eventualno predlagano zaslišanje obeh pravdnih strank.
motenje posesti – protipravnost motilnega dejanja – posestno varstvo posrednega posestnika – zahtevek iz naslova pravice do posesti
Posredni posestnik (lastnik) zoper neposrednega posestnika nima niti posestnega varstva niti samopomoči. Neposredno posest bi legitimno lahko uveljavil le z dejanjem, ki bi temeljilo na zakonu. Ker obravnavano motilno dejanje nima podlage v zakonu, mora mora neposredno posest uveljaviti z zahtevkom iz naslova pravice; šele potem jo bo lahko učinkovito prenesel na drugo osebo.
ZSZ-84 je v 13. čl. določal, da je prejšnjemu lastniku (dokler občinski upravni organ ni izdal odločbe o izročitvi) pripadala pravica uporabe, če mu zemljišče ni bilo odvzeto. Tožeča stranka je v tej pravdi ves čas trdila, da ji na parc.št. 5038 k.o. P. nikoli ni bila odvzeta posest.
ZPP člen 45, 108, 108/1, 108/2, 180, 180/2. ZST-1 člen 30, 31.
nepopolna tožba - opredelitev vrednosti spornega predmeta - vložitev tožbe po odvetniku - zavrženje tožbe
Tožeča stranka mora v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Ne glede na določbo prvega odstavka 108. člena ZPP, ki nalaga sodišču, da od tožeče stranke zahteva dopolnitev tožbe v takem primeru, je določba drugega odstavka 108. člena ZPP povsem jasna – taka obveznost za sodišče ne velja v primeru, če nepopolno tožbo vloži odvetnik.
Če je bila stranka plačila sodnih taks oproščena že z odločbo o brezplačni pravni pomoči, se njen ponovni predlog, vložen znotraj pravdnega postopka, zavrže.
zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - skrbno ravnanje
Njegovo ravnanje ni bilo dovolj skrbno, saj ni šlo za takšne vrste okvaro vozila in z njo povezano zadržanost,ki bi nenadoma tožencu preprečila kakršnokoli intervencijo, s katero bi preprečil posledice zamude. Toženec je torej res izkazal več kot teden dni trajajočo zadržanost v tujini, ne pa tudi, da je bilo glede na okoliščine njegovih težav nerealno pričakovati pravočasno ukrepanje z namenom preprečitve izdaje zamudne sodbe.
povrnitev negmotne škode - nepremoženjska škoda - pretres možganov - prometna nesreča - izvedenec - dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine
Počasi vozeče vozilo, čeprav na avtocesti, ne more predstavljati ovire, ki je ne bi bilo mogoče pričakovati, pri čemer ne gre spregledati, da so vsi izvedenci, ki so obravnavali prometno nezgodo zaključili, da je bila preglednost na vozišču tolikšna, da je vozniku avtobusa v vsakem primeru omogočala pravočasno znižanje hitrosti avtobusa.
vpisi v zemljiško knjigo – služnostna pravica – listine, ki so podlaga za glavni vpis – vsebina listine – stanje zemljiške knjige ob vpisu – identifikacijski znak parcele – neskladnost podatkov – delitev parcele
Ker s služnostno pravico obremenjena nepremičnina v pogodbi ni označena s tistim identifikacijskim znakom (parcelno številko), s katerim je vpisana v zemljiški knjigi oziroma se stanje glede označbe parcele, na kateri je bila ustanovljena predmetna služnost, v pogodbi in v zemljiški knjigi ne ujemata (parcelna številka, ki sta jo pogodbeni stranki zapisali v pogodbo, v zemljiški knjigi že pred časom vložitve zemljiškoknjižnega predloga ni več obstajala), je izpodbijani sklep, s katerim je bil zavrnjen ugovor predlagatelja zoper sklep o zavrnitvi vpisa zemljiškoknjižnega referenta, pravilen.
vpisi v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za glavni vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine – stanje zemljiške knjige ob vpisu – identifikacijski znak parcele – neskladnost podatkov – delitev parcele
Ali je izjava o dovolitvi vpisa v zemljiško knjigo brezpogojna, ni odvisno od tega, ali izjava vsebuje izraz „brezpogojno“, temveč ali je zemljiškoknjižni vpis pravice odvisen od kakšnega konkretnega pogoja, ki ga določi tisti, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha oziroma ga dogovorita pogodbeni stranki.
V pogodbi in posledično zemljiškoknjižnem predlogu je predmetna nepremičnina označena z 273 namesto pravilno z 273.E, kot je označena v zemljiški knjigi. Ker torej predmetna nepremičnina v pogodbi, ki je bila podlaga za vloženi zemljiškoknjižni predlog, ni označena z istim identifikacijskim znakom, kot je zapisana v zemljiški knjigi, je izpodbijani sklep, s katerim je bilo ugovoru zoper sklep o dovolitvi vpisa lastninske pravice ugodeno, pravilen.
Pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče tožencu naloži začasno plačilo izredne denarne socialne pomoči z vsemi uskladitvami in zamudnimi obrestmi, niso izpolnjeni. Pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potrebščin z izredno denarno socialno pomočjo ni mogoče upoštevati stvari oz. dobrin, ki so sicer potrebne za eksistenco in preživetje, saj je potrebnost dobrin, kot jih navaja tožnik, električne energije, gospodinjskih aparatov, olja za gretje, vnaprej predvidljiva. Nobene nevarnosti tudi ni, da toženec svoje obveznosti do tožnika, kot bodo pravnomočno ugotovljene, ne bo izpolnil, saj toženec pri priznavanju dajatev iz socialnovarstvenih pravic razpolaga z javnimi sredstvi, za katera velja strogo načelo zakonitosti porabe.
javni uslužbenec – vojak – denarna terjatev – plačilo za delo – dejansko delo – sodno varstvo
Tožnika sta terjatev za plačilo razlike v plači, do katere je prišlo zaradi tega, ker nista prejemala plače za delo, ki sta ga dejansko opravljala, ampak za dolžnost, na katero sta bila formalno razporejena, lahko uveljavljala neposredno pred delovnim sodiščem, ker gre za denarno terjatev.
plačilo terjatve - knjigovodska kartica kot dokaz - dokazanost trditev
Knjigovodska kartica ni adekvaten dokaz za trditve, da je določena terjatev plačana, saj gre pri njej le za finančno knjigovodsko dokumentacijo stranke. Po določilu 2. odst. 61. čl. ZIZ pa je ugovor dolžnika obrazložen le takrat, kadar dolžnik za v njem navedena dejstva predloži dokaze, s katerimi je sploh mogoče takšna dejstva dokazovati.
prisilna hospitalizacija - sprejem osebe na zdravljenje – zdravljenje brez privolitve – pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
Nerelevantne so pritožbene navedbe (in v tej smeri tudi ugotovitve prvega sodišča) glede (ne)povzročanja premoženjske škode, saj te okoliščine za presojo pogojev po 39. čl. ZDZdr niso pomembne.
ZPP člen 184, 254, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 131, 164.
sprememba tožbenega zahtevka - razlogi sodbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - zasebno izvedensko mnenje kot del dejanskih navedb - imenovanje drugega izvedenca - odškodnina za poškodovano vozilo
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je tekom postopka spremenila oziroma modificirala primarni tožbeni zahtevek in da ni sodišče prve stopnje o tej spremembi nič reklo; gre za kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da takšno ravnanje oziroma opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, kolikor se ta nanaša na zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka.
ZPP člen 87, 87/4, 117, 117/5, 118, 137, 142, 142/6.
vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse - vročanje pooblaščencu – stik s stranko
Dejstvo, da so pooblaščenci tožeče stranke zakonitemu zastopniku tožeče stranke poslali opomin za plačilo sodne takse s priporočeno pošiljko in zakoniti zastopnik tožeče stranke te pošiljke ni prevzel in tako ni vedel, da bi moral takso plačati do 06. 10. 2009, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva, saj so pooblaščenci tožeče stranke vedeli, da sodni rok za plačilo sodne takse poteče 06. 10. 2009 in v kolikor s strani zakonitega zastopnika tožeče stranke niso prejeli potrdila o prejemu priporočene pošiljke, ki so mu jo poslali, so bili dolžni poskrbeti, da bi svojo stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestili na kakšen drugi način, na primer z osebnim obiskom, telefonom in podobno.
Dolžnost pooblaščenca in stranke je, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za takšno komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke.
Nepravilen sklep o pozivu pravnim naslednikom, naj prevzamejo pravdo, je kot sklep procesnega vodstva mogoče vsak čas spremeniti, ga popraviti ali preklicati po uradni dolžnosti ali na opozorilo stranke, pri čemer je morebitno pritožbo stranke treba šteti kot ugovor, ki mu sodišče, če je predlagana rešitev smotrnejša, lahko ugodi, upoštevaje načelo pospešitve postopka.
zahtevek za izročitev stvari – nadomestna izpolnitev – odškodninski zahtevek
Tožbeni zahtevek je v tožbi postavljen kot alternativni zahtevek (facultas alternativa) oz. zahtevek za nadomestno izpolnitev, ker tožnica zahteva naj se ji prisodi določena stvar in hkrati ponuja tožencu možnost da lahko namesto izročitve stvari izpolni drugo dajatev (plača določen znesek).