oprostitev plačila sodne takse – razlogi za oprostitev
Ker taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje znatno presega tožnikov enomesečni dohodek, ki zadošča samo za pokrivanje najosnovnejših življenjskih potreb, bi bila s plačilom te taksne obveznosti sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, znatno zmanjšana.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka na predlog stranke - izvedba dokaza - materialno procesno vodstvo – ekonomičnost postopka – vezanost sodišča na predlog stranke za izvedbo naroka – neudeležba na naroku - sodba na podlagi pripoznave
V sporu majhne vrednosti je sodišče vezano le na predlog stranke, da narok izvede, ne pa tudi na predlog o tem, kateri dokazi naj se na naroku izvedejo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za sodno varstvo – prekluzivni rok – pravni pouk
Kljub temu da je tožena stranka tožnico v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomanjkljivo opozorila na pravno varstvo, ker je ni izrecno opozorila na določen rok za vložitev tožbe, se tožba, ki jo je tožnica vložila po izteku 30-dnevnega roka od vročitve odpovedi, zavrže.
Ugovor zastaranja predstavlja materialnopravni ugovor prenehanja izterljivosti terjatve. Dejanske predpostavke za utemeljitev tovrstnega ugovora mora v okviru trditvene in dokazne podlage ponuditi tisti, ki se na ta ugovor sklicuje. Da bi tožena stranka s takšnim ugovorom uspela, bi ona morala ponuditi trditve in dokaze, da je od zapadlosti terjatve tožeče stranke do vložitve tožbe že iztekel 3-letni zastaralni rok.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka ni dokazala, da ni bila podana iz diskriminatornega razloga – ker ni dokazala, da na izbiro delavca, ki je prejel odpoved, ni vplivala tožnikova družinska povezava z osebo, s katero ima direktor tožene stranke na sodišču vrsto sporov, ampak je bil tožnik kot presežni delavec izbran iz objektivno upravičenih razlogov.
Če obstaja spor, ali je tožena prava stranka, mora tožeča stranka za to, da je skladno s 1. odstavkom 158. člena ZPP upravičena do povrnitve stroškov postopka, izkazati, da je zahtevek izpolnila prav tožena stranka.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ker je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ji je dolžna plačati odpravnino ne glede na dejstvi, da nima dovolj sredstev in da je prenehala opravljati dejavnost kot samostojna podjetnica.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved škodljivega ravnanja – lojalnost delavca do delodajalca
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je s svojim impulzivnim in arogantnim obnašanjem presegel mejo sprejemljivega vedenja in obnašanja podrejenega do nadrejenega. Očitano ravnanje po obsegu in intenzivnosti ustreza pravnemu standardu hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja in sicer obveznosti delavca, da se vzdrži škodljivega ravnanja, katere vidik je lojalnost delavca do delodajalca.
S pravnomočno odločbo, s katero je bilo odločeno, da tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči, je odpadel pravni temelj, na podlagi katerega je bila tožnici v spornem obdobju izplačana denarna socialna pomoč, zato je nastala njena obveznost vrnitve preveč izplačanih zneskov. O tem je toženec pravilno odločil z dopolnilno odločbo, ki se izda v primerih, ko pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa
Ker tožnik ni dokazal, niti da je zatrjevane nadure opravil niti da mu je bilo nadurno delo odrejeno, njegov tožbeni zahtevek za plačilo iz tega naslova ni utemeljen. Poleg tega je treba upoštevati tudi, da je bilo s toženo stranko dogovorjeno, da bo tožnik v primeru, če bo delal več, kot je bilo dogovorjeno po pogodbi o zaposlitvi, za to delo dobil plačilo iz naslova stimulacije ali iz naslova dodatka za delovno uspešnost.
javni uslužbenec – plača – aneks k pogodbi o zaposlitvi – sodno varstvo
Čeprav tožnica spornega aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni podpisala, je izkazala pravni interes oziroma pravno korist za vložitev tožbe, saj je tožena stranka pri obračunu in izplačilu plače pričela uporabljati ponujeni aneks k pogodbi o zaposlitvi, tako da ima za tožnico pravne posledice. Na podlagi 4. odstavka 3.a člena ZSPJS bi bilo sicer mogoče zaključiti, da je javnemu uslužbencu omogočeno sodno varstvo le v primeru neskladnosti določb o plači v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi v primerjavi z akti oziroma kolektivnimi pogodbami, vendar javni uslužbenec, ki aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne podpiše, pa se ta na podlagi določb veljavnih predpisov kljub temu uporablja, ne more biti v slabšem položaju od javnega uslužbenca, ki aneks k pogodbi o zaposlitvi podpiše, pa v zvezi z določitvijo in izplačilom plače zahteva varstvo pravic po 4. odstavku 3.a člena ZSPJS.
ZPIZ člen 52, 52/1, 52/4. ZPIZ-1 člen 181, 409, 410. ZPKri člen 6.
naknadno priznana posebna pokojninska doba – višina pokojnine
Ker je bila tožnici, ki se je upokojila v letu 1996, pokojnina odmerjena v najvišjem možnem odstotku (85 %), kljub temu, da ji je bila kasneje (v letu 2006) na podlagi določb Zakona o popravi krivic priznana še dodatna pokojninska doba, ni pravne podlage, da bi se ji pokojnina odmerila v višjem odstotku. Le v primeru, ko so zavarovanci pridobili pravico do pokojnine, ki jim je bila odmerjena v odstotku, nižjem od 85 %, iz razloga, ker niso imeli dovolj pokojninske dobe, se jim naknadno priznana posebna pokojninska doba lahko upošteva pri ponovni odmeri pokojnine.
ZPIZ-1 člen 14, 39, 156, 156/5, 157, 157/1, 187, 198, 198/1, 198/1-1, 198/2, 198/2-1, 198/2-2, 203, 203/1, 208, 208/1, 208/3, 215, 222, 222/1, 223, 223/1, 223/2, 406, 407, 430, 430/1, 430/4. ZPIZ člen 9, 9/2, 9/3, 44, 126, 171, 172, 202, 202/2, 208, 211, 227, 230, 230/1, 231, 312, 317. ZPP člen 224, 224/1, 224/3. ZMEPIZ člen 38. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1965) člen 43, 44. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27, 29. Zakon o združenem delu (1976) člen 184. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - nadurno delo - zavarovalna doba šteta s povečanjem
Pogoj za uveljavitev pokojnine, tudi invalidske, je prenehanje zavarovanja.
Čeprav plačevanje prispevkov od najnižje pokojninske osnove ni bilo ves čas skladno s predpisi, to na izračun pokojninske osnove ne vpliva. Pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati dejansko prejetih plač, temveč le plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki. Ker iz matične evidence izhaja, da so bili prispevki plačani od najnižjih pokojninskih osnov, tožnik pa ni dokazal, da so bili prispevki plačani od dejansko prejetih plač, uveljavljanje izračuna pokojninske osnove od dejansko prejetih plač, ni utemeljeno.
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa do uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. 3. 1992, se pri izračunu pokojninske osnove upošteva le, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj, in je bilo opravljeno kot izjemno, nepredvidljivo in nujno.
Ker tožnik, ki je bil sam zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za zavarovalno dobo, ki šteje s povečanjem, prispevka ni plačal, tega obdobja zavarovanja ni mogoče šteti kot zavarovalne dobe s povečanjem. Zavarovalna doba se šteje s povečanjem le za tisti čas, ko je zavarovanec takšno delo dejansko opravljal.
Pripoznava zahtevka je eden od načinov razpolaganja z zahtevkom. Izražena mora biti izrecno, nedvoumno in brezpogojno - ustno na naroku ali pisno z vlogo na sodišče.
Ker je s pravnomočno odločbo toženec odločil, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči, saj ji je bila naknadno za isto obdobje priznana in izplačana tudi pokojnina, je zaradi odpada pravne podlage tožnica dolžna preveč izplačane zneske denarne socialne pomoči vrniti tožencu.
ZIZ člen 17, 24, 42, 42/1. ZPP člen 108. ZJSRS člen 21d, 21d/6, 28, 28/1, 28/3.
predlog za izvršbo – določna označba izvršilnega naslova – procesna predpostavka izvršbe - javni jamstveni in preživninski sklad
Javni jamstveni in preživninski sklad kot upnik mora na podlagi prvega odstavka 42. člena ZIZ določno označiti popolni izvršilni naslov, torej izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska zaveza do preživninskega upravičenca (otroka), in odločbo sklada skupaj z obvestili, ki pa le izkazujejo prehod obveznosti v smislu 24. člena ZIZ. Če predlog za izvršbo ne vsebuje popolne označbe izvršilnega naslova, ni izpolnjena procesna predpostavka izvršbe in je predlog formalno pomanjkljiv, zaradi česar je z njim treba postopati kot z nepopolno vlogo.
nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - stroški postopka – skupni stroški
Po 139. členu ZNP skupne stroške postopka trpijo udeleženci praviloma sorazmerno z dolžino svojih meja. Sodišče pa lahko odloči o stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi. Po ustaljeni sodni praksi med skupne stroške postopka spadajo stroški, ki nastanejo z izvedencem in stroški sodnih taks.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060559
SPZ člen 116, 116/1, 119. ZPP člen 80, 286b, 339, 339/2, 339/2-11, 450, 452.
rezervni sklad – dolžnost plačevanja v rezervni sklad – vpis v zemljiško knjigo – višina prispevka v rezervni sklad – zastopanje etažnih lastnikov – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – spor majhne vrednosti
Toženec je z nakupom stanovanja nase prevzel vse obveznosti, ki jih imajo etažni lastniki. Obveznosti plačevanja v rezervni sklad se ne more razbremeniti zgolj zato, ker v zemljiški knjigi (še) ni vpisan kot lastnik stanovanja.
Omejitev števila pripravljalnih vlog v sporih majhne vrednosti (452. čl. ZPP) stranki ne preprečuje, da sodišča ne bi (pravočasno) opozorila na procesne pomanjkljivosti (glede zastopanja nasprotne stranke).
ZKZ omejuje lastnikovo razpolagalno pravico na kmetijskem zemljišču in izključuje možnost, da bi lastnik kmetijskega zemljišča kupca sam izbral. Prodajalec ima možnost izbire le v primeru, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice. Zato je zmotno pritožbeno stališče toženke, da je bila bistvena sestavina njene ponudbe znani kupec F. T.. Ker ta kupec ni predkupni upravičenec po 23. členu ZKZ, navedba toženke v dani ponudbi (kupec je znan) ni pravno upoštevna. Ni se namreč mogoče strinjati s stališčem toženke, da je treba ponudbo toženke za prodajo kmetijskega zemljišča obravnavati kot vabilo k dajanju ponudb v smislu 3. odstavka 22. člena OZ. Ker pa je z ZKZ predpisano, da mora sklenjeno pogodbo upravna enota odobriti, ni mogoče šteti, da je pogodba sklenjena že s sprejemom ponudbe, kot to določa 1. odstavek 21. člena OZ, pač pa je s sprejemom ponudbe s strani tožnika, za prodajalko nastala obveznost, da z njim sklene prodajno pogodbo pod pogoji s ponudbe.