oprostitev plačila sodne takse – razlogi za oprostitev
Ker taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje znatno presega tožnikov enomesečni dohodek, ki zadošča samo za pokrivanje najosnovnejših življenjskih potreb, bi bila s plačilom te taksne obveznosti sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, znatno zmanjšana.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka na predlog stranke - izvedba dokaza - materialno procesno vodstvo – ekonomičnost postopka – vezanost sodišča na predlog stranke za izvedbo naroka – neudeležba na naroku - sodba na podlagi pripoznave
V sporu majhne vrednosti je sodišče vezano le na predlog stranke, da narok izvede, ne pa tudi na predlog o tem, kateri dokazi naj se na naroku izvedejo.
javni uslužbenec – plača – aneks k pogodbi o zaposlitvi – sodno varstvo
Čeprav tožnica spornega aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni podpisala, je izkazala pravni interes oziroma pravno korist za vložitev tožbe, saj je tožena stranka pri obračunu in izplačilu plače pričela uporabljati ponujeni aneks k pogodbi o zaposlitvi, tako da ima za tožnico pravne posledice. Na podlagi 4. odstavka 3.a člena ZSPJS bi bilo sicer mogoče zaključiti, da je javnemu uslužbencu omogočeno sodno varstvo le v primeru neskladnosti določb o plači v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi v primerjavi z akti oziroma kolektivnimi pogodbami, vendar javni uslužbenec, ki aneksa k pogodbi o zaposlitvi ne podpiše, pa se ta na podlagi določb veljavnih predpisov kljub temu uporablja, ne more biti v slabšem položaju od javnega uslužbenca, ki aneks k pogodbi o zaposlitvi podpiše, pa v zvezi z določitvijo in izplačilom plače zahteva varstvo pravic po 4. odstavku 3.a člena ZSPJS.
ZPIZ člen 52, 52/1, 52/4. ZPIZ-1 člen 181, 409, 410. ZPKri člen 6.
naknadno priznana posebna pokojninska doba – višina pokojnine
Ker je bila tožnici, ki se je upokojila v letu 1996, pokojnina odmerjena v najvišjem možnem odstotku (85 %), kljub temu, da ji je bila kasneje (v letu 2006) na podlagi določb Zakona o popravi krivic priznana še dodatna pokojninska doba, ni pravne podlage, da bi se ji pokojnina odmerila v višjem odstotku. Le v primeru, ko so zavarovanci pridobili pravico do pokojnine, ki jim je bila odmerjena v odstotku, nižjem od 85 %, iz razloga, ker niso imeli dovolj pokojninske dobe, se jim naknadno priznana posebna pokojninska doba lahko upošteva pri ponovni odmeri pokojnine.
ZPIZ-1 člen 14, 39, 156, 156/5, 157, 157/1, 187, 198, 198/1, 198/1-1, 198/2, 198/2-1, 198/2-2, 203, 203/1, 208, 208/1, 208/3, 215, 222, 222/1, 223, 223/1, 223/2, 406, 407, 430, 430/1, 430/4. ZPIZ člen 9, 9/2, 9/3, 44, 126, 171, 172, 202, 202/2, 208, 211, 227, 230, 230/1, 231, 312, 317. ZPP člen 224, 224/1, 224/3. ZMEPIZ člen 38. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1965) člen 43, 44. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27, 29. Zakon o združenem delu (1976) člen 184. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - nadurno delo - zavarovalna doba šteta s povečanjem
Pogoj za uveljavitev pokojnine, tudi invalidske, je prenehanje zavarovanja.
Čeprav plačevanje prispevkov od najnižje pokojninske osnove ni bilo ves čas skladno s predpisi, to na izračun pokojninske osnove ne vpliva. Pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati dejansko prejetih plač, temveč le plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki. Ker iz matične evidence izhaja, da so bili prispevki plačani od najnižjih pokojninskih osnov, tožnik pa ni dokazal, da so bili prispevki plačani od dejansko prejetih plač, uveljavljanje izračuna pokojninske osnove od dejansko prejetih plač, ni utemeljeno.
Plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa do uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. 3. 1992, se pri izračunu pokojninske osnove upošteva le, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj, in je bilo opravljeno kot izjemno, nepredvidljivo in nujno.
Ker tožnik, ki je bil sam zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za zavarovalno dobo, ki šteje s povečanjem, prispevka ni plačal, tega obdobja zavarovanja ni mogoče šteti kot zavarovalne dobe s povečanjem. Zavarovalna doba se šteje s povečanjem le za tisti čas, ko je zavarovanec takšno delo dejansko opravljal.
Pripoznava zahtevka je eden od načinov razpolaganja z zahtevkom. Izražena mora biti izrecno, nedvoumno in brezpogojno - ustno na naroku ali pisno z vlogo na sodišče.
Ker je s pravnomočno odločbo toženec odločil, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči, saj ji je bila naknadno za isto obdobje priznana in izplačana tudi pokojnina, je zaradi odpada pravne podlage tožnica dolžna preveč izplačane zneske denarne socialne pomoči vrniti tožencu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved škodljivega ravnanja – lojalnost delavca do delodajalca
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je s svojim impulzivnim in arogantnim obnašanjem presegel mejo sprejemljivega vedenja in obnašanja podrejenega do nadrejenega. Očitano ravnanje po obsegu in intenzivnosti ustreza pravnemu standardu hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja in sicer obveznosti delavca, da se vzdrži škodljivega ravnanja, katere vidik je lojalnost delavca do delodajalca.
Če obstaja spor, ali je tožena prava stranka, mora tožeča stranka za to, da je skladno s 1. odstavkom 158. člena ZPP upravičena do povrnitve stroškov postopka, izkazati, da je zahtevek izpolnila prav tožena stranka.
Ugovor zastaranja predstavlja materialnopravni ugovor prenehanja izterljivosti terjatve. Dejanske predpostavke za utemeljitev tovrstnega ugovora mora v okviru trditvene in dokazne podlage ponuditi tisti, ki se na ta ugovor sklicuje. Da bi tožena stranka s takšnim ugovorom uspela, bi ona morala ponuditi trditve in dokaze, da je od zapadlosti terjatve tožeče stranke do vložitve tožbe že iztekel 3-letni zastaralni rok.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka ni dokazala, da ni bila podana iz diskriminatornega razloga – ker ni dokazala, da na izbiro delavca, ki je prejel odpoved, ni vplivala tožnikova družinska povezava z osebo, s katero ima direktor tožene stranke na sodišču vrsto sporov, ampak je bil tožnik kot presežni delavec izbran iz objektivno upravičenih razlogov.
S pravnomočno odločbo, s katero je bilo odločeno, da tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči, je odpadel pravni temelj, na podlagi katerega je bila tožnici v spornem obdobju izplačana denarna socialna pomoč, zato je nastala njena obveznost vrnitve preveč izplačanih zneskov. O tem je toženec pravilno odločil z dopolnilno odločbo, ki se izda v primerih, ko pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa
Ker tožnik ni dokazal, niti da je zatrjevane nadure opravil niti da mu je bilo nadurno delo odrejeno, njegov tožbeni zahtevek za plačilo iz tega naslova ni utemeljen. Poleg tega je treba upoštevati tudi, da je bilo s toženo stranko dogovorjeno, da bo tožnik v primeru, če bo delal več, kot je bilo dogovorjeno po pogodbi o zaposlitvi, za to delo dobil plačilo iz naslova stimulacije ali iz naslova dodatka za delovno uspešnost.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za sodno varstvo – prekluzivni rok – pravni pouk
Kljub temu da je tožena stranka tožnico v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomanjkljivo opozorila na pravno varstvo, ker je ni izrecno opozorila na določen rok za vložitev tožbe, se tožba, ki jo je tožnica vložila po izteku 30-dnevnega roka od vročitve odpovedi, zavrže.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ker je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ji je dolžna plačati odpravnino ne glede na dejstvi, da nima dovolj sredstev in da je prenehala opravljati dejavnost kot samostojna podjetnica.
ZFPPIPP člen 430, 430/1, 430/2. ZSReg člen 43, 43/1.
neznani poslovni naslov – vročanje sodnih pošiljk – objava na portalu AJPES – pravnomočnost sklepa o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga – izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Ker je bil sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga z dne 07. 12. 2009 objavljen na spletnih straneh AJPES dne 07. 12. 2009, je veljala skladno z 2. odstavkom 430. člena ZFPPIPP vročitev družbi za opravljeno po preteku 8 dni od objave tega sklepa. Ker družba v pritožbenem roku nadaljnjih 8 dni ni vložila pritožbe zoper sklep o ugotovitvi izbrisnega razloga, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega registrskega sodišča, da je sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga postal pravnomočen.
ara – utrditev obveznosti – vrnitev are – aktivna legitimacija – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – vzrok za neizpolnitev – razveza pogodbe – oprostitev dolžnika odgovornosti
Vzrok za neizpolnitev pogodbe (neplačilo preostanka kupnine) je bil dogodek izven sfere tožeče stranke, na katerega tudi ni mogla vplivati (trajanje postopka vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi) oziroma za vzrok, za katerega ne odgovarja nobena pogodbena stranka. To pomeni, da določbe 65. člena OZ v zvezi z aro in neizpolnitvijo pogodbe ne pridejo v poštev, temveč splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi oziroma splošna pravila o povrnitvi tistega, kar je posamezna stranka dala, če pride do razveze pogodbe.
Pripravljalna vloga tožeče stranke je v tem delu nerazumljiva, saj najprej vztraja kot dotlej in predlaga, da se tožbenemu zahtevku (ki je bil dajatven po izvršilnem predlogu) v celoti ugodi, v nadaljevanju pa predlaga, naj sodišče s sodbo ugotovi obstoj vtoževane terjatve. Tako vlogo v njenem nerazumljivem delu, glede na to, da jo je vložila odvetnica, bi moralo prvostopenjsko sodišče zavreči.
Ker sodišče prve stopnje o spremenjeni tožbi ni odločilo s sklepom, iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo z dne 22. 11. 2005, s katero je tožeča stranka uveljavljala dajatveni tožbeni zahtevek, se pokaže, da so razlogi izpodbijanega sklepa v nasprotju z njegovim izrekom.
razžalitev dobrega imena in časti – pojem razžalitve – razžalitev – kritika - protipravnost ravnanja
Izrazi, kot so nemoralen, sebičen, nepošten in dvoličen, sicer predstavljajo negativne osebne lastnosti, vendar njihova intenzivnost ni takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Tudi očitki tožniku, da je (kot predsednik kluba) opeharil klub, lagal skupščini in odtujeval opremo kluba, predstavljajo le kritiko glede njegovega vodenja kluba, ki ji ni mogoče pripisati žaljivega pomena. Pri tem je treba upoštevati tudi, da gre zgolj za osebno komunikacijo med pravdnima strankama, ki ni bila objavljena v medijih.