mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik v tožbi ne navaja nobene podlage za preganjanje in nobene okoliščine, ki bi kazala na možnost subsidiarne zaščite. Tožnik ne samo, da že v upravnem postopku ni izkazal utemeljenih razlogov za prepričanje, da mu grozi preganjanje, oziroma ni izkazal tehtnih razlogov, ki utemeljujejo sklep o obstoju resnične nevarnosti, da bo izpostavljen omenjenemu tveganju, ampak tudi ni izkazal, da bi imel zahtevek glede prepovedi nečloveškega ravnanja, ki ne bi bil očitno neutemeljen, kar isto velja tudi v upravnem sporu.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 26, 26/1, 26/1-2, 27, 27/1. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2, 59/2-3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - prosilec iz Maroka
Škoda za podelitev subsidiarne zaščite mora biti "povzročena zaradi ravnanja tretje osebe in da torej ne sme biti zgolj posledica splošnih pomanjkljivosti /.../ sistema izvorne države." Šele, če gre za namerno odtegnitev tožniku nekih bistvenih storitev, ki so potrebne za (minimalno) dostojno življenje, država pa ni zmožna ali noče nuditi zaščite, bi lahko bil tožnik upravičen do subsidiarne zaščite. Takšno odtegovanje minimalnih pogojev za preživetje mora biti v določeni meri usmerjeno na tožnika, kajti nevarnosti, ki jim je na splošno izpostavljeno prebivalstvo ali del prebivalstva države, same zase običajno ne predstavljajo individualne grožnje, ki bi jo priznavali kot resno škodo. V konkretnem primeru je tožena stranka pravilno ugotovila, da obravnavani pogoj za subsidiarno zaščito tožnik očitno ni izkazal, saj so bile njegove navedbe, kar je sodišče utemeljilo že v kontekstu pogoje za status begunca, očitno nekonkretizirane.
brezplačna pravna pomoč - predlog za izločitev uradne osebe - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija sklep o zavrženju predloga za izločitev uradne osebe, ki upoštevajoč ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni sklep, s katerim je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan v smislu določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZPP člen 367a, 370, 370/1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - postopek z izrednim pravnim sredstvom - predlog za dopustitev revizije - načelo pravičnosti in morale - pravičnost - nasprotovanje moralnim načelom - fiktivni posli - izigravanje predpisov
Samo dejstvo, da tožnica ni uspela s pritožbenimi razlogi pred sodiščem druge stopnje, še ne pomeni, da ne bo uspela v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Če zakon omogoči pravno sredstvo, ki omogoča dostop do Vrhovnega sodišča RS (v pravdnem postopku je to predvsem revizija), mora postopek s tem pravnim sredstvom zagotoviti spoštovanje vseh ustavnih procesnih jamstev.
Čeprav drži, da je bilo v okviru pravdnega postopka z delno sodbo res ugotovljeno, da sta notarska sporazuma med zakoncema nična zaradi sklepanja fiktivnih dogovorov zaradi izogibanja davčnemu dolgu, pa vendarle ne gre spregledati dejstva, da je tožnica v obravnavani pravdni zadevi tožena stranka, kar pomeni, da se postopek ni pričel po njeni volji, poleg tega pa vlaganje pravnega sredstva zoper sodno odločitev, v katerem se šele odloča o zatrjevanem izigravanju pravnih predpisov, po presoji sodišča ni nemoralno ali nepravično.
ZUS-1 člen 2. ZDru-1 člen 14, 14/1. ZDLov-1 člen 18, 19, 22, 65, 65/1.
lovsko društvo - lovska družina - društva - disciplinski ukrep - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - krajevna in stvarna pristojnost - odstop tožbe pristojnemu sodišču
Obravnavana zadeva temelji na civilnopravnem razmerju med društvom kot toženo stranko in tožnikom kot članom tega društva v zvezi z odločitvijo disciplinske komisije društva o prepovedi odstrela živali, zato gre za civilnopravni spor. Na takšno vrsto spora napotuje 14. člen ZDru-1.
Sodno varstvo je zagotovljeno v pravdnem postopku, v katerem je stvarno pristojno za odločanje okrajno sodišče in ne (specializirano) upravno sodišče, ki se je izreklo za stvarno nepristojno in odločilo, da bo zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo v reševanje pristojnemu okrajnemu sodišču.
Pravilnosti odmere komunalnega prispevka ni mogoče preizkusiti. Izpodbijana odločba nima razlogov o tem, alije za komunalno opremo, ki jo toženka šteje kot izboljšavo, pridobljeno uporabno dovoljenje, ali je kanalizacijsko omrežje zgrajeno in je priključitev nanj izvedljiva ter ali je komunalna oprema določena v programu opremljanja.
Ker obrazložitev izpodbijane odločbe ne obsega opisa dejanskega stanja v vseh materialnopravno bistvenih točkah, preizkus materialne zakonitosti odločbe ni mogoč. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev delovnega dovoljenja za tujca - pravni interes - zavrženje tožbe
Enotno dovoljenje za prebivanje in delo v RS, ki je bilo z izpodbijano odločbo razveljavljeno, bi glede na zgoraj navedeno obdobje, v vsakem primeru preteklo 22. 12. 2021. Ob takih okoliščinah si tožnik z odpravo izpodbijane odločbe, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Po sami naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, pravnega položaja tožnika zaradi poteka časa ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe.
ZVoz-1 člen 20, 20/3, 20/3-3, 20/4. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
avto šole - učitelj - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna zadeva - upravni akt - zavrženje pritožbe - pisno opozorilo
Z izdanim pisnim opozorilom na podlagi 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1 se ni odločalo o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika in zato izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. ZVoz-1 tudi ne določa pravnega varstva zoper pisno opozorilo.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZMat člen 4. Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami (2014) člen 5.
matura - otrok s posebnimi potrebami - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pravica opravljati maturo na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja
Sodišče je z izdanim sklepom o ureditveni začasni odredbi odločilo, da se tožniku poleg že priznanih prilagoditev omogoči uporaba pripomočka računalnika z e-bralcem in zagotovi opravljanje poklicne mature ba spomladanskem izpitnem roku v tem šolskem letu, saj je tožnik izkazal težko popravljivo škodo oz. nujnost začasne ureditve stanja.
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - neizkazana težko popravljiva škoda
Tožnica sicer izpostavlja, da ima zavarovanje tega območja, z njegovo zagraditvijo in s tem zavarovanjem zasebne lastnine pred nepovabljenimi tretjimi, neprecenljiv pomen za tožnico oz. bi ji odsotnost tega (ponovno) povzročila nepopravljivo škodo. Vendar pa subjektivno tožničino pojmovanje pomembnosti postavljenega zidu še ne pomeni, da bo z njegovo odstranitvijo tožnici nastala težko popravljiva oz. nepopravljiva škoda in tako ni izkazala, da bi ji zaradi izvršitve izpodbijanega akta grozila nevarnost prenehanja poslovanja oz. grozil stečaj, prav tako pa ni ne navedla in ne izkazala nobenih pravnih ali dejanskih okoliščin, ki bi ji v primeru uspeha preprečevale ponovno postavitev zidu.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - obstoj novih okoliščin
Pravilna je ugotovitev toženke, da dejstvo, ki ga kot razlog uveljavlja tožnik v zahtevku in ga je mogoče povzeti v strah pred neznanci, ki so januarja 2025 obiskali očeta in ga spraševali o tožniku zaradi tožnikovega nudenja spolnih uslug vplivnim ljudem, ni novo dejstvo v smislu prvega in tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - potni stroški odvetnika
Tožnik v tožbi ne pojasni konkretno, zaradi katerih procesnih dejanj v zadevi, v zvezi s katero je bil upravičencu postavljen za zagovornika, je moral vsakič neizogibno osebno potovati iz Maribora v Ljubljano na obisk k upravičencu in tudi ni pojasnil, zakaj teh dejanj (pojasnil, posvetovanj, prevzema dokumentov...), potrebnih za pripravo obrambe, ni bilo mogoče opraviti preko komunikacije na daljavo (npr. preko telefona, (elektronske) pošte). V dokaz svojih navedb tožnik tudi ni predložil nobenih dokazil. Ob odsotnosti podrobnejših pojasnil in predlaganih dokazil pa se dvom v nujnost tolikšnega števila obiskov tožnika pri upravičencu organu za BPP upravičeno poraja tudi zaradi pogostosti (eden ali dva obiska mesečno) in dolžine posameznih obiskov (obisk dne 8. 5. 2024 npr. ni trajal niti eno minuto, obisk dne 28. 5. 2024 pa je trajal le 4 minute).
javno naročanje - zahtevek za revizijo - napačna uporaba materialnega prava
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno razlagala merilo M2. Tudi po stališču sodišča naročnik z navedenim merilom ni izključil uporabe določbe petega odstavka 89. člena ZJN-3, saj bi moral v določilu razpisne dokumentacije to izrecno in nedvoumno napisati, tega pa ni storil. Sodišče se strinja tudi s stališčem, da predložitev tehnično (zelo) slabih kopij/scanov dokumentov v ponudbi ne pomeni položaja, da ta dokazila sploh niso bila predložena. Tožnik je dokazila za izpolnjevanje merila M2 ob oddaji ponudbe torej predložil, čeprav delno neberljiva, zato ga je naročnik ob pravilni uporabi petega odstavka 89. člena ZJN-3 zakonito pozval na dopolnitev ponudbe - predložitev boljših kopij/scanov dokumentov (stališče tožene stranke).
Glede na takšno vsebino popravnega sklepa ni šlo za popravo očitne pisne pomote oziroma napake takšne vrste, da jih je bilo mogoče odpraviti s popravnim sklepom, zato je tožena stranka presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi s popravnim sklepom določa 223. člen ZUP. Ker je bilo s sklepom o popravi poseženo v pravni položaj strank, je bilo potrebno tudi zagotoviti pravno varstvo v upravnem sporu na podlagi 5. člena ZUS-1.
Tožnica dokazne vrednosti izjav in veterinarskih dokazil ne more omajati z navedbami, s katerimi dvomi v njihovo pravilnost. Samemu dogodku, ki sta ga opisala lastnika obeh psov, ni prisostvovala, prav tako pa konkretnega dogodka, to je ugriza na katerem temelji izpodbijana odločba, ne more ovreči s podatkom, da pri prvem veterinarskem pregledu psički F. ni bila odrejena terapija, saj veterinarsko poročilo z dne 17. 8. 2021 namreč izrecno navaja, da gre za ugrizno rano, kot posledico dopoldanskega napada na psa in podatek, da pri prvem obisku veterinarja terapija ni bila odrejena.
Karakterne lastnosti psice A. in drugačna odločitev, ne morejo vplivati, saj se šteje pes za nevarnega že zgolj ob dejstvu, da je ugriznil človeka oziroma žival, podana pa ni nobena od zakonsko določenih izjem, zato prvostopenjski organ ni mogel odločiti drugače, kot je odločil.
Tožnik ima končano podiplomsko izobrazbo iz socialnega managementa, kar je več kot določa ZSV za (minimalni) izobrazbeni pogoj, ki zadostuje izobrazbenemu kriteriju.
nabava orožja - izdaja dovoljenja - upravičen razlog za izdajo dovoljenja - osebna varnost
Posameznik mora v zvezi z upravičenim razlogom za izdajo dovoljenja za nabavo varnostnega orožja dokazati, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje. Presoja upravičenosti razloga za izdajo dovoljenja za nabavo orožja je odvisna od okoliščin vsakega posamičnega primera, pri čemer se upošteva obstoj konkretno izkazane ogroženosti posameznika in ne le sklepanje oziroma občutek o tem, ter da se nadalje upošteva, ali je nabava orožja, na katero se nanaša vloga, edino in hkrati najbolj primerno sredstvo za odpravo ugotovljene konkretne nevarnosti.
Sodišče ugotavlja, da tožnikovi občutki ogroženosti temeljijo na posplošenih predvidevanjih in ne konkretnih dogodkih, zato pritrjuje toženi stranki, da tožnik v postopku ni izkazal konkretnih razlogov ogroženosti in da je za zagotavljanje varnosti življenja in premoženja ljudi pristojna država s Policijo ali pa zasebne varnostne organizacije, ki delujejo v skladu z zakonodajo.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 23, 23/2, 23/4, 36, 36/1, 36/1-2.
tožba v upravnem sporu - splošni ali posamični akt - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - odločba Ustavnega sodišča - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Določba četrtega odstavka 23. člena ZUS-1 je bila umeščena v zakon iz razloga, ker opredelitev aktov, izdanih v obliki predpisa, za akte, ki urejajo posamična razmerja, ni preprosta, saj je meja med posamično in splošno vsebino predpisa večkrat težko določljiva. Zato je za te primere uveljavljanje sodnega varstva prilagojeno položaju, ki nastopi, ko stranka zaradi napačne pravne ocene akta uveljavlja neustrezno pravno varstvo s pobudo za oceno ustavnosti ali zakonitosti akta pred ustavnim sodiščem in zato zamudi rok za tožbo pred pristojnim upravnim sodiščem. Tožba se v takšnem primeru šteje za pravočasno tudi, če je bila vložena v tridesetih dneh od vročitve odločbe ustavnega sodišča, vendar samo takrat, kadar se je ustavno sodišče s to odločbo izreklo za nepristojno - in to prav iz razloga, ker napadeni akt po vsebini ni splošen, ampak ima posamično naravo.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pogoji za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Opravičljivi razlogi, zaradi katerih tožnik ne bi mogel o ateizmu spregovoriti že pri prejšnjem postopku odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, niso podani.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javna korist - razlastitev
Zgolj z ugotovitvijo, da je izvedba rekonstrukcije ceste na tožnikovi nepremičnini nujno potrebna in je v javno korist, ni bilo vsebinsko odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, tako da bi bilo z učinki izpodbijanega sklepa poseženo v njegov pravni položaj. Čeprav izpodbijani sklep konkretno opredeljuje nepremičnino (z navedbo parcelne številke in katastrske občine), na katero se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti in izkazani javni koristi, to samo po sebi ne vpliva na lastninska upravičenja tožnika, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico omejitev njegove lastninske pravice.