V obravnavanem primeru ne gre za očitno pomoto ali oblikovno neskladnost zahtevkov, pač pa za vsebinsko razliko med besedilom popravka, ki so ga tožniki zahtevali od toženke pred pravdo, in besedilom popravka, ki so ga nato terjali s tožbo.
Odločitev o tem, ali bo popravek objavljen, je vedno najprej v rokah odgovornega urednika. Vnaprejšnje sklepanje tožnikov, kako bi se toženka odzvala na zahtevo po objavi popravka, če bi vključevala tudi sporno poved, ni sprejemljivo. Kdor zahteva objavo popravka, sme vložiti tožbo zoper odgovornega urednika šele potem, ko odgovorni urednik popravka ne objavi v roku in na način, ki je določen z zakonom.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00064039
URS člen 15, 15/3, 37.
varstvo ustavnih pravic - kolizija ustavnih pravic - varstvo osebnostnih pravic - poseg v ustavne pravice posameznika - komunikacijska zasebnost - pravica do komunikacijske zasebnosti - poslovna komunikacija - poseg v zasebnost - prisluhi - objava prisluhov iz predkazenskega postopka - relativno javna osebnost - test sorazmernosti - nujnost posega - objava članka - javni interes - demokratična družba - pravica javnosti do obveščenosti - novinarsko poročanje - objektivno poročanje novinarja - novinarska svoboda - kodeks novinarske etike - dobrovernost - poseg v čast in dobro ime - žaljiva vsebina - vrednostna sodba - nastanek škode - pavšalne navedbe - izvajanje dokazov - odmera pravdnih stroškov
Prva toženka je z objavo prisluhov, ki so bili pridobljeni v predkazenskem postopku na podlagi odredbe sodišča, kršila tožnikovo pravico do komunikacijske zasebnosti, vendar je bil, glede na to, da je bil v obravnavanem primeru podan močan javni interes za seznanitev javnosti z okoliščinami prodaje Mercatorja kot enega največjih slovenskih podjetij, ta poseg dopusten.
Novinar je članek napisal na podlagi objavljenih prisluhov. Vrednostna sodba, ki jo je uporabil novinar, ne predstavlja objektivno žaljivega zapisa, saj je imela podlago v že prej objavljenih dejstvih (prisluhih), poleg tega pa je sodišče na podlagi izpovedi avtorja ugotovilo, da je slednji želel zgolj opozoriti na funkcioniranje družbe, v kateri živimo, zaradi česar avtor ni imel žaljivega namena. Avtor je pri svoji kritiki ostal v mejah novinarske svobode.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021500
ZMed člen 9, 18. ZASP člen 7, 9, 18, 19, 30, 33, 107, 164. OZ člen 147, 147/1.
avtorska pravica - varstvo avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - odškodnina - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje - izdajatelj medija - odgovorni urednik - pasivna legitimacija - objava avtorskega dela - objava v medijih
V zahtevi za sodno varstvo zaradi nepooblaščene objave avtorskega dela v mediju je pasivno legitimiran izdajatelj medija in ne lastnik medija. Gre za dve pravni osebi, ki sta z vpisom v sodni register pridobili pravno sposobnost, torej lastno pravno subjektiviteto. Vsaka od njiju ima lastne pravice in obveznosti.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019168
OZ člen 132, 178, 179. ZPP člen 286, 286/1, 300, 300/1.
kršitev osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - relativno javna oseba - pravica do svobode izražanja medijev - kolizija ustavnih pravic - resničnost dejstev - neresnična dejstva - kontekst objave - umik objave - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - višina odškodnine
Ni mogoče smiselno ločiti očitka storitve kaznivega dejanja, kar ni bilo niti resnično niti podprto z utemeljenimi razlogi, in ovadbe zaradi tega dejanja, čeprav je tu bila podlaga za to, da je toženec verjel v dejstvo podane ovadbe zoper tožnika. Pravilna in zakonita je zato odločitev sodišča, ko je naložilo umik spornega besedila, ki se nanaša na zlorabe podpisov, v celoti, in prepoved bodočih tovrstnih objav.
povrnitev premoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti - odškodnina - pravica do svobode izražanja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - kolizija ustavnih pravic - vrednostna sodba
Toženčeva vrednostna sodba je temeljila na časopisnem članku, iz katerega je izhajalo, da gre za zapis tožnikovih izjav, ter na izreku suspenza in uvedbi disciplinskega postopka. Okoliščine, ki so nastopile po sporni objavi za presojo toženčeve vere v resničnost tistega, kar je navedel v objavi na spletu, niso relevantne. Toženec objave na spletu ni podal z namenom zaničevanja ampak kot odgovor na tožnikove izjave v medijih. Njegova izjava v teh okoliščinah pomeni dopustno izvrševanje svobode izpražanja.
varstvo osebnostnih pravic - odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - okrnitev ugleda pravne osebe - tehtanje pravic v koliziji - pravica do ugleda ali dobrega imena - pravica do svobodnega izražanja - objava mnenja - vsebina izjave - (ne)resničnost izjave - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del
Meja svobode izražanja v konkretnem primeru ni bila presežena in za prisojo denarne odškodnine zaradi okrnitve ugleda pravne osebe ni materialnopravne podlage.
URS člen 39, 40. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1.
pravica do popravka - pravica do svobode izražanja - objava popravka - zavrnitev zahteve za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina zahteve za objavo - objava popravka brez sprememb in dopolnitev
Izpostavljeni del popravka ni zgolj obroben del predlaganega popravka, kot skuša prikazati pritožnica, temveč odpira dve, s prispevkom povsem nepovezani temi, ki ne predstavljata odziva na pomanjkljivo, popačeno ali napačno informacijo, temveč ju je tožeča stranka (iz razloga, ki so lahko znani samo njej) skušala "odpreti" v okviru uveljavljanja svoje ustavne pravice. Ker to ni namen ne ustavne pravice iz 40. člena URS niti ureditve po ZMed, je tožena stranka upravičeno odklonila njegovo objavo. Ustavno neskladno razlago bi predstavljalo ravno ravnanje, ki ga v ponuja pritožnica - siljenje medija v objavo popravka, ki v določenem delu odpira teme, ki niso bile predmet prispevka.
mediji - članek v medijih - finančno poslovanje - objava popravka po ZMed - pravica do popravka - odklonitveni razlogi - vsebina popravka - pavšalno zanikanje - vsebinsko zanikanje
Namen popravka je, da oseba zaščiti svoje pravice, v katere je posegel članek, s tem, da javnosti predstavi lastna nasprotujoča stališča. Na ta način se vzpostavlja potrebno ravnotežje med pravico medija do svobode izražanja in varstvom osebnostnih pravic posameznika. S tem pa se zagotavlja tudi pravica javnosti do celovite in objektivne obveščenosti. Interes prizadetega posameznika je postavljen pred interes javnosti do celovite in objektivne obveščenosti, obstoj obeh predpostavk pa je podlaga za utemeljenost zahteve za objavo popravka. Zahteva posameznika za objavo popravka namreč ni utemeljena, čeprav je njegova pravica z objavo članka prizadeta, če v popravku v ničemer ni zanikal navedb iz članka in ni navedel drugih ali nasprotnih dejstev, s katerimi bi spodbijal oziroma dopolnjeval navedbe iz članka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018904
ZMed člen 26, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1, 42. ZPP člen 2, 2/2.
pravica do popravka objavljenega besedila - zavrnitev objave popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - načelo kontradiktornosti - zaslišanje tožnika
Odziv na navedbe, ki jih v spornem članku ni, ni popravek spornega članka, ker popravka ni mogoče enačiti s pravico do dostopa do medijev, ali da prizadeta oseba pove vse, kar ji leži na duši. Ker tožnikov popravek najmanj v 2., 6. in delno 5. odstavku teh zakonskih pogojev ne izpolnjuje in ker zahtevku za objavo popravka ni mogoče ugoditi le delno (prvi odstavek 27. člena ZMed), je odločitev sodišča, ki je objavo popravka zavrnilo že iz tega razloga, pravilna.
objava popravka - objava popravka v ožjem smislu - interes - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Tožnik z vsebino zahteve, kot jo uveljavlja, ščiti svoje interese oziroma odgovarja na poseg v svojo sfero. Ali je ta njegova konkretna zahteva hkrati „koristna“ tudi za A. A. in Vlado RS, pa za presojo utemeljenosti njegovega tožbenega zahtevka oziroma pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve ni bistveno. Ta subjekta se v tožnikovi zahtevi ne omenjata, ker bi se hotelo varovati njune pravice (interese), ampak ker sta v navedbah, na katere tožnik odgovarja, tesno (neločljivo) zaobsežena skupaj z njim.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00013114
URS člen 35, 39. OZ člen 131, 179.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - objava prispevka v oddaji - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - novinarsko poročanje - pravica do svobode izražanja medijev - pravica javnosti do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic - protipravnost ravnanja novinarja - žaljiva vsebina - objektivna žaljivost - (ne)resničnost izjave - resničnost navedb v članku - resničnost žaljivih dejstev kot izključitveni razlog
Pomanjkanja konkretnih trditev o obstoju razumnih razlogov za objavo zapisanega ne more nadomestiti dokaz oziroma posplošena izjava priče (novinarke) o tem, da pred objavo vedno vse preveri.
Zapis pod fotografijo (kljub temu, da je zapisan v vprašalni obliki) ne negira zapisanega, ampak dopušča, da je zapisano resnično.
Popravek žaljivega besedila ne sme biti sam žaljiv. Očitanje zavarovalniške goljufije ali predpriprave za stečaj predstavlja žaljiv način pisanja, zato odgovornemu uredniku popravka ni bilo treba objaviti.
pravica do popravka - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin
Sodna praksa je že presegla ozko razlago pravice do popravka, po kateri bi imel prizadeti zgolj pravico do zanikanja posameznih informacij. Ker bi tak popravek predstavljal le formalno uresničevanje pravice do popravka, mora zahtevani popravek praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva ali okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
objava popravka - vsebina zahtevka za popravek - pogoji za objavo popravka - pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka
Sodišče lahko ugodi le zahtevku za objavo popravka, ki v celotnem besedilu izpolnjuje pogoje za objavo v pomenu četrtega odstavka 26. člena ZMed. Glede omenjenega stavka petega odstavka popravka ti pogoji niso izpolnjeni. Že to zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00009077
OZ člen 131, 179. URS člen 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1, 10/2. ZPP člen 155.
varstvo osebnostnih pravic - razžalitev časti in dobrega imena - varstvo časti in ugleda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - odškodninska odgovornost - protipravnost - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - svoboda govora - objektivno žaljiva izjava - trditve o dejstvih - kontekst podanih izjav - javni interes - javna oseba - poklicna materialna imuniteta poslancev Državnega zbora RS - politični govor - omejitve političnega govora - parlamentarna razprava - omejitev parlamentarne razprave - svoboda parlamentarne razprave - potni stroški odvetnika
Po stališču ESČP je svoboda parlamentarne razprave še prav posebej varovana (elevated level of protection), saj gre za enega od temeljev demokratične družbe oziroma učinkovite demokracije. Pri tem opozarja na pomen poslanske imunitete, ki se sicer v Sloveniji nanaša le na kazensko odgovornost, vendar je po stališču ESČP primerno, da je parlamentarni govor omejen pravzaprav le tedaj, ko je ta omejitev namenjena varstvu parlamentarne debate same, da lahko ta poteka v miru in nemoteno, in sicer zlasti z notranjimi disciplinskimi ukrepi parlamenta samega. ESČP razlaga, da imajo države zelo zožen obseg reguliranja vsebine parlamentarne razprave, npr. zaradi preprečevanja neposrednega ali posrednega pozivanja k nasilju, pri čemer izrecno poudarja pravice parlamentarne manjšine, potrebo po dialogu in strpnosti.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00009533
URS člen 34, 35. OZ-UPB1 člen 134, 177, 178, 179, 179/1. ZMed člen 26.
poseg v osebnostne pravice po tisku - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - pravica do svobodnega izražanja - test sorazmernosti - praktična konkordanca - objava popravka - objava opravičila - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da novinarka V.L. ni ravnala v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo in se ni v zadostni meri potrudila, da bi v zvezi s sporno informacijo, da je med preiskovanimi policisti tudi tožnik, pridobila odziv slednjega, kot ji to narekuje 3. točka Kodeksa novinarskega dela. Posledično imenovana ni z ustrezno mero skrbnosti preverila točnosti informacij, ki jih je želela uporabiti in objaviti, kot to določa 1. točka Kodeksa novinarskega dela, zato tudi ni imela utemeljenega razloga verjeti v resničnost zapisanega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00008609
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39.
svoboda izražanja - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode
Gre za stil pisanja, ki sicer vnaša določeno stopnjo pretiravanja in dramatičnosti, a sam po sebi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča objektivno ni žaljiv. Informacije o tem, da je tožničino finančno stanje dobro, so bile v tistem času še del zanimanja javnosti, saj je tožnica v letu 2010 iz svojega položaja odstopila ravno zaradi namigovanj, da si je kot visoka uradnica uspela pridobiti določene finančne ugodnosti, do katerih drugi državljani niso imeli dostopa.
čast in dobro ime - poseg v čast in dobro ime - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - protipravno ravnanje - novinarska etika - odškodninska odgovornost novinarja - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Toženkin prispevek je bil objavljen v okviru napovednika, s katerim je bilo nakazano možno sodelovanje tožnika z radikalnimi islamisti in da si je v ta namen tudi kupil avtomatsko puško z risano cevjo, t.i. risanico. Prispevka voditelja in toženke je treba upoštevati kot celoto. Pritrditi je pritožbi, da bi povprečni gledalec mogel (v luči napovednika) razumeti, da je tožnik orožje kupil z namenom, da se pridruži islamskim skrajnežem. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da se sodba ne izreče o tožnikovih trditvah, da je toženka razpolagala s podatki, ki bi, če bi jih predstavila, tožnika prikazale v drugi luči. V kolikor bi se v dokaznem postopku izkazalo, kot trdi tožnik, da je toženka zavestno zamolčala ključne informacije o tožniku in sicer, da je tožnik član strelskega društva in kupljeno puško znamke ... uporablja v ta namen in da orožje posneto v trgovini priče M. R. (prikazano v prispevku) ni tisto, katerega nakup izkazuje potrdilo o prodaji orožja, bi to moglo vplivati na presojo odgovornosti toženke.
URS člen 40. ZMed člen 26, 26/1, 27, 31, 31/1, 31/1-2.
pravica do objave popravka - zahteva za objavo popravka - zanikanje ali poprava navedb - popravek objavljenega obvestila - vsebina zahtevka glede objave popravka - vsebina tožbenega zahtevka na popravek prispevka - pravica do izjave - audiatur et altera pars - pravica do kontradiktornosti - vsebina popravka
Popravek objavljenih medijskih navedb ne zanika, niti jih bistveno ne dopolnjuje, kot takšen pa je za povprečnega poslušalca zavajajoč in ne prispeva k ustreznemu vsebinskemu dialogu. Tako je podana izjema po drugi alineji prvega odstavka 31. člena ZMed.