nedovoljeni dokazi - izločitev nedovoljenih dokazov - priče - oprostitev pričanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se obsojenčeva izvenzakonska partnerka kljub pravnemu pouku po 2. odstavku 236. člena ZKP ni odrekla pričanju, uradnega zaznamka o njeni izjavi, dani organom za notranje zadeve, ni bilo potrebno izločiti iz spisa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21746
URS člen 22.ZKP člen 39, 201, 201/1-1, 420, 420/2.
udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - kazenska odgovornost napeljevalca - domneva nedolžnosti - pripor - begosumnost - utemeljen sum - izločitev sodnika - seznanitev sodnika z nedovoljenimi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je kaznivo dejanje rezultat delovanja več oseb, je odgovornost napeljevalca ali pomagača vezana le na storitev kaznivega dejanja v objektivnem pomenu (actus reus) ne pa tudi na kazensko odgovornost storilca (mens rea). Ker v našem kazenskem pravu velja takoimenovana limitirana akcesornost, dejstvo, da M. še ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje umora, ni ovira za vodenje postopka zoper obtoženca, ki naj bi M.-ja napeljal k storitvi navedenega kaznivega dejanja.
Med okoliščine, na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati na nevarnost bega (1. točka 1. odstavka 201. člena ZKP), spadajo poleg teže kaznivega dejanja predvsem tiste, ki zadevajo značaj osebe, domicil, poklic, premoženje, družinske in vse druge vezi z domačim oziroma tujim okoljem.
Seznanjenost sodnika z nedovoljenimi dokazi ali obvestili, ki jih je potrebno iz spisa izločiti, ne spada med taksativno naštete izključitvene razloge iz 1. do 5. točke 39. člena ZKP, ampak je le odklonitveni razlog. V vsakem konkretnem primeru je zato treba presojati, ali je take narave, da je vplivala na pristranskost odločanja sodnika v tolikšni meri, da je zato izpodbijana pravnomočna odločba nezakonita. Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora torej izkazati, da je to vplivalo na zakonitost napadene pravnomočne odločbe in ne zadošča zgolj sklicevanje na to, da se je sodnik seznanil s takim dokazom.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati, pač pa lahko po določilu 427. člena ZKP Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti oceni, ali je podan precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je zahteva vložena, ter v primeru take ocene izpodbijano odločbo razveljavi.
Za carinsko osnovo se res uporabi dogovorjena cena, vendar ima carinarnica v 3. odstavku 41. člena CZ/76 pooblastilo, da ugotovi carinsko osnovo na drugačen način in v predpisanem postopku (1. odst. 37. člena CZ/76).
Tožnik, ki mu je bil na pogodbeni podlagi že pravnomočno prisojen zahtevek iz naslova vlaganj, sedaj zahtevka iz istega naslova ne more uspešno uveljavljati še na neposlovni podlagi (odškodninski in obogatitveni). Iste terjatve namreč ni mogoče uspešno uveljavljati iz dveh različnih pravnih podlag. Tako bi bila tožniku ista terjatev prisojena dvakrat in dvema strankama naloženo njeno plačilo.
dodelitev otroka in preživnina za otroka - razpad izvenzakonske skupnosti - aktivna legitimacija za preživninsko tožbo - zaščita pravic otroka po uradni dolžnosti
V pravdi zaradi dodelitve otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti je otrokova mati aktivno legitimirana, da otrokovega očeta toži tudi na plačevanje preživnine.
upravičenci do denacionalizacije - pravna oseba - pogoji za denacionalizacijo - pravno nasledstvo
Pravna kontinuiteta med prejšnjo Mestno občino Š.L. in sedanjo Občino Š.L. je bila pretrgana s sprejemom zakonodaje o upravno teritorialnih enotah oblasti v Sloveniji po drugi svetovni vojni.
pripor - sojenje v razumnem roku - pravica do pravnega sredstva
Kršitve pravice do sojenja v razumnem roku se ne presoja le glede na čas, ki je potekel od uvedbe postopka oziroma od vložitve obtožnice, ampak je za kršitev tega načela potrebno ugotoviti, ali sodišče ni delalo dovolj hitro in to iz razlogov na strani sodišča, potem ko so izključene vse objektivne okoliščine, ki bi lahko preprečile končanje določenega kazenskega postopka.
Tudi vlaganje številnih rednih in izrednih pravnih sredstev ter ustavnih pritožb z istimi argumenti, ne glede na to, da je bilo na te pritožbene pomisleke ali pomisleke v zahtevi za varstvo zakonitosti že večkrat argumentirano odgovorjeno, vsekakor pomeni prispevek strank k daljšemu sojenju ne glede na pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS.
obnova postopka - sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen, pri izdaji sodne odločbe - sodna odločba, oprta na krivo izpovedbo priče - nova dejstva in novi dokazi - priče
Po mnenju tožnika naj bi se sodna odločba opirala na krivo izpovedbo priče M. K. Ta pa v postopku, glede katerega se predlaga obnova postopka, sploh ni bil zaslišan kot priča. Zato se sodba ne opira na njegovo krivo izpovedbo, kot v reviziji zmotno trdi tožnik. Zato tudi obnovitveni razlog iz 4. točke 421. člena ZPP ni podan.
Izvedbo dokaza z zaslišanjem priče V. G. je predlagal tožnik že v tožbi, izvedbo dokaza z zaslišanjem priče J. pa kar nekajkrat v različnih fazah pravdnega postopka. Odločitvi obeh sodišč, da navedeni priči zato ne moreta predstavljati obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP sta zato tudi po presoji revizijskega sodišča pravilni.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - stopnišče na javnem kopališču - krivdna in objektivna odgovornost upravljalca javnega kopališča
Stopnišče na javnem kopališču, kjer je mokrota tal običajna, obloženo s protizdrsnimi keramičnimi ploščicami in opremljeno z držali za roke ob stenah in po sredini, ni nevarna stvar.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS07335
ZTLR člen 20, 33.ZPP člen 2, 8, 180, 180/1. ZTLR člen 267, 268.
obligacijski zahtevek za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo - stvarnopravni zahtevek za pridobitev lastninske pravice z zidanjem na tujem svetu - načelo dispozitivnosti - navajanje dejanske podlage v tožbi
Toženec je v nasprotni tožbi oblikoval zahtevek, s katerim je zahteval izstavitev ustrezne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, torej obligacijski zahtevek za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, saj bi postal lastnik šele z vpisom v zemljiško knjigo (20. in 33. člen ZTLR, v zvezi z 267. in 268. členom SPZ). Tako je tudi navajal in razlagal dejstva, na katera je opiral tožbeni zahtevek (prvi odstavek 180. člena ZPP). Če bi uveljavljal ugotovitev lastninske pravice zaradi gradnje na tujem svetu, bi moral zahtevati od sodišča ugotovitev pravnega razmerja, torej ugotovitev, da je lastnik na spornih parcelah.
poprava krivic - priznanje statusa po vojni pobite osebe
Tožena stranka je tožnikovemu očetu priznala status po vojni pobite osebe, tožniku pa status svojca po vojni pobite osebe ter pravico do odškodnine, za kar je v določbah ZPKri imela pravno podlago.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - načelo eventualne maksime - splošni zavarovalni pogoji - plačilo zavarovalnine
Tožena stranka je nedopustno spremenila svoje dejanske trditve o tem, kateri splošni pogoji so veljali v času sklenitve zavarovalne pogodbe. Stranka mora namreč najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov in za ta dejstva ponuditi dokaze.
vpis v register političnih strank - začasna odredba - pravni interes
Če se zahtevana začasna odredba ne nanaša na pravno razmerje, ki je predmet upravnega spora, pa je to razmerje urejeno, tožeča stranka kot predlagateljica ne izkazuje niti spornega pravnega razmerja niti pravnega interesa za takšno začasno odredbo.
pripor - ponovitvena nevarnost - stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja razlogov v zvezi s podaljšanjem pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
Kazniva dejanja neupravičenega prometa z mamili po 196. členu KZ predstavljajo hudo ogrožanje varnosti ljudi, zato za odreditev ter podaljšanje pripora zadostuje nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivih dejanj kot v primerih dejanj, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenčeve dejanske navedbe o tem, zakaj mu kazniva dejanja po njegovem mnenju niso dokazana, njegovi dvomi, izraženi v pravilnost ocene verodostojnosti posameznih dokazov ter izpostavljanje svojih in oškodovančevih osebnih lastnosti, ki naj bi narekovale drugačne dokazne zaključke, kot so bili sprejeti v pravnomočni sodbi, po vsebini pomenijo oporekanje popolnosti in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Ker je denacionalizacija vračanje podržavljenega premoženja, ne pa presoja zakonitosti aktov o podržavljenju in ker je odločba o ugotovitvi podržavljenega premoženja javna listina, se šteje za verodostojno to, kar je v njej navedeno, zato dokazovanje tega, kar je v taki odločbi navedeno, ni potrebno. Za izpodbijanje vsebine javnih listin pa se uporabljajo določbe ZUP, vendar tega izpodbijanja ni mogoče uveljavljati v denacionalizacijskem postopku.
Tožnik, ki želi sprožiti upravni spor, je dolžan izkoristiti pritožbo zoper upravni akt, če jo ima na voljo v upravnem postopku (2. odstavek 4. člena ZUS).