ZKP člen 178, 178/5, 340, 340/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - nujna preiskovalna dejanja - zaslišanje prič - navzočnost obdolženca pri nujnem preiskovalnem dejanju - glavna obravnava - soglasje strank za branje zapisnikov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
S tem ko je pritožbeno sodišče v zvezi z odločilnimi dejstvi sprejelo razloge prvostopne sodbe in jih ocenilo kot pravilne, se je opredelilo do pritožbenih navedb in zadostilo zahtevam določbe 1. odstavka 395. člena ZKP. Zato uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Obsojencu pri izvedbi nujnega preiskovalnega dejanja - zaslišanju prič - ni bila omogočena prisotnost. Zato je bila kršena določba 5. odstavka 178. člena ZKP, kar pa ni vplivalo na zakonitost izrečene pravnomočne sodbe. Glede na soglasje obsojenca, da se izpovedbi prebereta na glavni obravnavi (2. odstavek 340. člena ZKP), je sodišče lahko oprlo sodbo tudi na ta dokaz.
Navedb, s katerimi zahteva za varstvo zakonitosti ne soglaša z okoliščinami, pomembnimi za odmero kazni, in njihovo presojo, ni mogoče opredeliti kot kršitev kazenskega zakona, temveč kot s tem izrednim pravnim sredstvom nedovoljeno uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ZKP člen 331, 331/5, 340, 340/2, 340/3, 420, 420/2.
priče - mladoletna priča - oprostitev pričanja - branje zapisnika o zaslišanju privilegirane priče na glavni obravnavi - soglasje strank za branje zapisnikov - načelo kontradiktornosti - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Mladoletnih oseb, mlajših od 15 let, ki so bile žrtve spolnega nasilja, ni dopustno na obravnavi neposredno zaslišati (5. odstavek 331. člena ZKP), sodišče pa mora v teh primerih odločiti, da se prebere zapisnik o njihovem prejšnjem zaslišanju. Če gre v teh primerih za privilegirano pričo, pa je potrebno upoštevati še določilo 3. odstavka 340. člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 236. člena ZKP.
Z zahtevo za varstvo zakonitosti se lahko izpodbija tudi odločba o kazenski sankciji, vendar le tedaj, kadar vložnik meni, da je pri izreku kazenske sankcije prišlo do kršitve zakona. V obravnavani vlogi pa zagovornik navaja le, da so tako posamične kakor tudi enotna kazen "absolutno previsoke", kar pa ne predstavlja kršitve zakona, temveč pomeni le izpodbijanje dejanskega stanja v zvezi z izrekanjem kazenske sankcije, kar pa ne more razlog za vložitev tega izrednega pravnega sredstva.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje kršitve v reviziji
Revizija v uvodu le povzema (pa še to le deloma), besedilo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar pa ni upoštevano revizijsko uveljavljanje te bistvene kršitve ZPP. Revizijsko sodišče namreč preizkusi izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so v njej opredeljeno navedeni (371. člen ZPP). Tak preizkus pa v obravnavanem primeru ni bil mogoč. Le z delnim prepisom zakonskega besedila namreč toženec za zatrjevano kršitev ni navedel nobenega konkretnega razloga. Prav tako ni navedel, kateri razlogi so v nasprotju z listinami in katerimi, pa tudi trditve, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, ki imajo za posledico njeno nerazumljivost, ni z ničimer pojasnil.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - tožba na ugotovitve solastnine
Pri presoji višine deležev zakoncev na skupnem premoženju, je treba tudi prispevke strank pri nastanku skupnega premoženja ugotavljati za celotno obdobje zakonske oziroma ekonomske skupnosti.
Sodišči prve in druge stopnje, ki sta se na podlagi izvedenega dokaznega postopka in ocene dokazov prepričali, da je tožnik je tožencu izročil 19.200 DEM sta pravilno uporabili prvi odstavek 557. člena ZOR, ko sta odločili, da mora posojilojemalec vrniti enak znesek do dogovorjenega dne 20.7.1995. Ker je v Republiki Sloveniji plačilno sredstvo tolar, sta vrednost v tuji valuti pravilno prisodili v tolarjih. Tudi obresti sta pravilno prisodili, saj tožnik ni zahteval pogodbenih obresti, temveč zakonske zamudne obresti, ki po 277. členu ZOR tečejo od dneva, ko je toženec zamudil z izpolnitvijo.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se Vrhovno sodišče po določbi 1. odstavka 424. člena ZKP omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, to lahko stori le, če zahteva poleg razlogov, zaradi katerih je vložena, vsebuje tudi njihovo utemeljitev.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik ocenjuje verodostojnost posameznih prič, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZOR člen 157, 170, 199, 200.ZZDej člen 47, 57.URS člen 34 - 38.
vzročna zveza - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za drugega - odgovornost zdravstvene ustanove - duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti - pojasnilna dolžnost zdravnika - škoda zaradi zdravniške napake
Posamezna dejstva o škodi, o zvezi med škodo in ravnanjem (vzročna zveza) in podobno so dejanska vprašanja, medtem ko je opredelitev o pravno priznani škodi, o pravno relevantni vzročni zvezi in podobno, pravno vprašanje, tako kot opredelitev, da morajo biti vse predpostavke podane kumulativno.
Škoda zaradi okrnitve pravice osebnosti je v 200. členu ZOR nedefinirana (kot okrnitev splošne pravice osebnosti). Zato jo je treba, če se taka odškodnina uveljavlja, vsebinsko opredeliti, tako da je možna razmejitev z drugimi oblikami nepremoženjske škode s področja duševnih bolečin (trajnega ali trajnejšega pojava, kot so zmanjšanje življenjskih sposobnosti, ki vključuje paleto "posledic", strah in zaskrbljenost, prav tako s pestrim obsegom in podobno).
izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojencu pravice obrambe, s tem ko je izvedensko mnenje dobil dan pred narokom za glavno obravnavo, niso bile kršene, saj se je njegova zagovornica roku za podrobnejšo preučitev izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo izrecno odpovedala, poleg tega pa je bil po tem naroku opravljen še en narok, na katerem sta bila obsojenec in njegova zagovornica prisotna in bi na izvedensko mnenje lahko podala dodatne pripombe oziroma predlagala ponovno izvedbo tega in drugih dokazov.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - privatizacija stanovanj
Načeloma sicer v razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskem odkupu samo v korist enega od njiju. Vendar pa je tudi velikost deleža odvisna od uporabe kriterijev iz 59. člena ZZZDR.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornikovo posplošeno sklicevanje v zahtevi za varstvo zakonitosti na pritožbene navedbe in v njej uveljavljene pritožbene razloge (s tem naj bi se zagovornik, kot navaja, izognil ponavljanju) ne izpolnjuje kriterijev iz 1. odstavka 424. člena ZKP glede vsebine zahteve za varstvo zakonitosti, zato teh kršitev Vrhovno sodišče ne obravnava.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zahtevek za plačilo obresti - zavrženje revizije
Vrednosti obrestnega zahtevka pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v reviziji ni mogoče upoštevati, saj do konca glavne obravnave ni bil uveljavljen kot glavni zahtevek.
ZZVN člen 1, 2, 2/8. ZUS člen 25, 25/1-1, 60, 60/1-4, 77, 77/2-1.
status žrtve vojnega nasilja - otrok, katerega starš je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB
Tožnik je že zahtevi priložil listine, katere po presoji pritožbenega sodišča dokazujejo dejansko stanje, ki ga za priznanje uveljavljenega statusa zahteva določba 8. odstavka 2. člena ZZVN.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju hišnega pripora
Vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju hišnega pripora med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, ni dovoljena.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživljanje otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca
Sodišče odloča o višini preživnine glede na zmožnosti staršev, torej glede na njihove sposobnosti in gmotne življenjske razmere (78. člen ZZZDR). Bistvena okoliščina, ki jo kot tako poudarja tudi sodišče druge stopnje, so toženčevi dohodki, pri katerih po oceni drugostopenjskega sodišča prisojena preživnina predstavlja 10 odstotni delež. Upoštevani so torej redni dohodki, ki jih je bil toženec sposoben zaslužiti, ko je bil še redno zaposlen, in način življenja, ki kaže na sposobnost zaslužiti nadpovprečni dohodek. Le v tem okviru, ter glede na preživninske zmožnosti matere, je sodišče preživnino tudi pravilno odmerilo.
ZVGLD člen 3, 10, 21, 21/1, 71, 71/1.ZOR člen 192.
povrnitev škode - objektivna odgovornost lovske organizacije - lovska škoda - škoda po divjadi na kmetijskih kulturah v ograjenih površinah - deljena odgovornost - opustitve oškodovanca
Po določbah ZVGLD lovska organizacija objektivno odgovarja tudi za škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v ograjenih, iz lovišča izvzetih površinah za intenzivno gojitev kmetijskih kultur, sadovnjakih in drevesnicah, ki jo povzroči divjad (prvi odstavek 21. člena v zvezi s prvim odstavkom 71. člena ZVGLD). Taka razlaga določb ZVGLD je bila sprejeta tudi na občni seji Vrhovnega sodišča SR Slovenije v letu 1988 (Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. I-II/88, str. 48 in 49). Povedano pa pomeni, da se lahko toženka, ki je lovska organizacija, odškodninske odgovornosti razbremeni le, če dokaže lastniku take površine ravnanje v nasprotju z določbo tretjega odstavka 71. člena ZVGLD.
URS člen 23, 25.ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 420, 420/2.
sojenje v razumnem roku - trajanje pripora - pravica do pritožbe - pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višje sodišče ni negiralo obtoženčeve ustavne pravice do pritožbe, s tem ko je pravilno ugotovilo (pri tem je posebej izpostavilo tudi pomen ustavne pravice do pritožbe), da se tudi z vlaganjem pritožb in predlogov za odpravo pripora objektivno upočasnjuje potek kazenskega postopka, toliko bolj, če so vložene iz enakih razlogov in ob nespremenjenih okoliščinah.
Presoja okoliščin v zvezi s pripornima razlogoma begosumnosti (1. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) in ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o predlogu za odpravo pripora oziroma nadomestitev z milejšim ukrepom, ni dovoljena.