ZOR člen 154. ZTVCP člen 195, 205, 206. ZVCP člen 128.
krivdna odgovornost - odgovornost za drugega - odgovornost države za delo upravnega organa - registracija motornih vozil - začasno prometno dovoljenje - denarna odškodnina za gmotno škodo
Toženka vozil ni registrirala na način in pod pogoji, ki so veljali za začasno registracijo motornih vozil in priklopnikov, kar pomeni, da določb 205. in 206. člena ZTVCP pri registraciji sploh ni upoštevala. Zato je bilo za vozila in priklopnike izdano napačno prometno dovoljenje, na napačnem obrazcu in z napačno vsebino. Vse povedano pomeni, da bi bilo ob pravilno izvedeni registraciji vsakomur že na prvi pogled (registrske tablice, vsebina prometnega dovoljenja itd.) brez dvoma jasno, za kakšno vozilo gre in da je zelo negotovo, da je tisti, ki je naveden v takem prometnem dovoljenju kot imetnik vozil in priklopnikov, tudi njihov lastnik.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora - sojenje v razumnem roku - krajevna pristojnost - odločba o nepristojnosti
Ob vsakem preizkusu obstoja razlogov za pripor sodišče ugotavlja, ali so se okoliščine od izdaje zadnjega sklepa o priporu spremenile. Če v zvezi z njimi niso nastale bistvene spremembe, je razumljivo, da jih povzema in tudi presoja na enak način. Zato so neutemeljene navedbe vložnika zahteve, da sodišče le prepisuje sklepe, s katerimi odloča o priporu.
Ko postane obtožnica pravnomočna, se sodišče ne more več izreči za krajevno nepristojno, stranke pa ne morejo več uveljavljati ugovora krajevne nepristojnosti.
postopek denacionalizacije - upravičenci - državljanstvo upravičenca
Ker iz dveh pravnomočnih ugotovitvenih odločb o državljanstvu izhaja, da tožnikovi pravni prednici nista bili jugoslovanski državljanki in državljanki LR Slovenije, ne izpolnjujeta pogojev za pridobitev statusa denacionalizacijskih upravičenk.
ZOR člen 154, 154/1, 189, 192, 200, 277, 919, 941. ZSZD člen 24.URS člen 14, 22.ZZD člen 208.ZPP člen 191, 196.
telesne bolečine - začetek teka zastaralnega roka - denarna odškodnina - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - sosporništvo - predhodno vprašanje - odškodninska odgovornost delodajalca - ugovor zastaranja - zakonske zamudne obresti - res iudicata - povrnitev negmotne škode - vezanost na odločbo sodišča združenega dela - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soodgovornost oškodovanca - opustitev skrbi za lastno varnost - padec pri hoji po neurejeni bližnjici
Čeprav je sodišče združenega dela dajatveni tožbeni zahtevek zoper tožnikovega delodajalca zavrnilo, saj je ugotovilo, da ne obstoji delodajalčeva odškodninska odgovornost kot ena od materialnopravnih predpostavk za nastanek njegove odškodninske obveznosti, pa to ne veže sodišča pri odločanju v (tem) postopku zoper zavarovalnico, pri kateri je imel delodajalec v času delovne nezgode zavarovano civilno odgovornost. Čeprav sta obe sodišči obravnavali isti historični dogodek ni podana odvisnost obveznosti v procesnem smislu. Zato je treba v tem postopku (ponovno) odločiti o vprašanju odgovornosti delodajalca za tožnikovo škodo.
Tožnik, ki bi lahko uporabil urejen prehod med obrati po cesti, se je sam odločil za uporabo neurejene bližnjice. Zato delodajalcu objektivne odškodninske odgovornosti za tožnikovo škodo ni mogoče očitati, pač pa je zanjo krivdno odgovoren. Ker so delavci neurejeno bližnjico običajno uporabljali, je bil namreč dolžan, da takšno ravnanje prepreči ali vsaj prepove. Še več, čeprav je šlo za neurejen prehod, je delodajalec z njegovo uporabo molče soglašal. Tudi tožnikovo lastno ravnanje pa je prispevalo k nastanku škode, saj bi moral upoštevati razmere na poti in lastno obremenjenost. Odgovornost delodajalca in tožnika za nastalo škodo je treba porazdeliti v razmerju 1/2:1/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenčev zagovornik navaja, da niso razčiščena vprašanja v zvezi s čestitko za obsojenčev rojstni dan ter da je ostalo nerazčiščeno tudi vprašanje avtorstva pisma, napisanega dne 4.10., smiselno uveljavlja razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
Zakon o upravnem sporu revizije kot pravnega sredstva zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS ne predvideva in je zato treba vloženo revizijo kot nedovoljeno pravno sredstvo zavreči.
pripor - begosumnost - utemeljen sum - neogibnost pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in samimi listinami - odločilno dejstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
V sklepu o podaljšanju pripora iz razloga begosumnosti po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP je v razlogih me drugim navedeno, da obdolženec v Sloveniji nima stalnega prebivališča, kar je v popolnem nasprotju s podatki, ki jih je dal obdolženec glede svojega stalnega prebivališča ter s potrdilom Upravne enote O., iz katerih izhaja, da ima stalno prebivališče na naslovu P. cesta, O. V povezavi s presojo pripornega razloga begosumnosti gre nedvomno za odločilno dejstvo, vendar je za procesno kršitev iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP potrebno tudi, da je nasprotje glede odločilnih dejstev precejšnje.
upravni postopek - pritožba - dovoljenost pritožbe
Če je pritožba uperjena zoper pravnomočno upravno odločbo oziroma zoper procesno dejanje - glavno obravnavo, je nedovoljena, ker je po ZUP (1986) dovoljena pritožba le zoper upravni akt prve stopnje.
voljna sposobnost - obstoj dedne pravice - dedna pravica zakonca
Za sporazumno prenehanje življenjske skupnosti zakoncev v smislu 3. točke drugega odstavka 22. člena ZD mora biti pri obeh zakoncih podana volja za prenehanje skupnega življenja in s tem tudi sposobnost, oblikovati tako voljo.
Pravni red za nastanek posledic različnih izjav volje postavlja delno različne zahteve. Voljno sposobnost poročene osebe za odločitev o prenehanju življenjske skupnosti z zakoncem je treba obravnavati predvsem po merilih, ki jih pravni red zahteva za veljavno izjavo volje o sklenitvi zakonske zveze. Potrebna je torej voljna sposobnost, za katero med drugim ni ovire v smislu 19. člena ZZZDR, po katerem zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti kot izhodišče, na podlagi katerega zatrjuje kršitev kazenskega zakona, jemlje lastno videnje dejanskega stanja, ki iz izpodbijane pravnomočne sodbe ne izhaja, ne gre za zatrjevanje te kršitve, marveč za uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZD člen 141. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 19.
dedovanje - zaščitena kmetija - oddajanje kmetije v zakup - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - pravnomočen sklep o dedovanju - dediščinska tožba - sprememba zakona
Ker sta se tožnici s toženčevim prevzemom kmetije v zapuščinskem postopku strinjali, kljub vednosti v oddajanju kmetije v zakup, pravnomočnega sklepa o dedovanju ne moreta obiti z vloženo dediščinsko tožbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz obrazložitve zahteve za varstvo zakonitosti izhaja, da zagovornik v njej uveljavlja zgolj razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21769
KZ člen 146, 3, 302, 302/3. KZ (1977) člen 223, 223/3.ZKP člen 395, 395/1.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - grdo ravnanje - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih trditev - izvajanje dokazov - dokazni predlog
Obsojenec je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 4. v zvezi s 3. in 1. odstavkom 302. člena ZKP. Sodišče je ob izkazanih pogojih iz 1. in 4. odstavka navedene določbe tudi ugotovilo, da je obsojenec s policistom grdo ravnal, tako da je nanj vpil in ga zmerjal, nato stopil iz vozila in ga odrinil v predel prsi tako, da se je policist opotekel in pri tem utrpel lažji zvin desnega gležnja. V opisanem obsojenčevem ravnanju pa so podani vsi znaki grdega ravnanja, kar je potrebno presojati v povezavi s 146. členom KZ, kajti taka poškodba desnega gležnja kot posledica obsojenčevega fizičnega napada na oškodovanca pomeni prizadeto telesno celovitost oškodovanca.
Po 1. odstavku 395. člena ZKP sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presodi navedbe pritožbe in navede kršitve zakona, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Če tega ne stori in se pomanjkanje razlogov nanaša na odločilno dejstvo, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Dokazni predlog mora biti določno podan, pri čemer mora stranka tudi utemeljiti, katero dejstvo s tem dokazuje. Obsojenčeve navedbe, da bo po potrebi "pripeljal" navedeno pričo, zato ni mogoče šteti kot dokazni predlog, temveč zgolj kot pripombo.
Ker je obsojenec šele v zaključni besedi, torej že po končani glavni obravnavi, izrazil "željo", da se navedena priča zasliši, tega ni mogoče šteti kot dokazni predlog.
Čeprav gre tako pri terjatvi za plačilo neizplačanega dobička kot pri terjatvi za izplačilo izgubljenega dobička za povrnitev gmotne (premoženjske) škode, pa je narava uveljavljenih terjatev različna. Medtem ko gre pri neizplačanem dobičku za navadno škodo, ki se kaže v izgubi zaslužka za nazaj, pa je izgubljen dobiček škoda, ki se kaže v premoženjski razliki med stanjem, ki bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, in premoženjskim stanjem, nastalim kot posledica škodnega dogodka. Pri neizplačanem dobičku gre tako za čisto denarno terjatev, zato se prisodi v nominalnem znesku iz časa nastanka terjatve z zamudnimi obrestmi od tedaj dalje, saj za valorizacijo, glede na načelo denarnega nominalizma (394. člen ZOR), v zakonu ni podlage. Drugače pa velja za izgubljeni dobiček, ki ni čista denarna terjatev in pri katerem šele sodišče določi njegov obseg v denarju. Zato njegovo povračilo sodišče odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (drugi odstavek 189. člena ZOR) in tečejo zamudne obresti od dneva izdaje sodne odločbe dalje.
Tudi zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve (210. člen ZOR) ni čista denarna terjatev, saj je treba vrednost dosežene koristi presojati po času uveljavitve oziroma odločanja o vrnitvenem zahtevku. Zato je tudi pravilna odmera tega zahtevka na dan izdaje sodbe, z obrestmi od tedaj dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VS40631
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/4, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 499, 499/3.ZOR člen 142, 142/1, 210, 210/4. Konvencija o mednarodnih železniških prevozih (COTIF). Enotna pravila o pogodbi o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM) člen 39, 39/2, 39/3, 39/4.
eventualna maksima - navajanje novih dejstev - prvi narok za glavno obravnavo - mednarodni železniški prevoz blaga - odgovornost za uničenje blaga - domneva o izgubi blaga - plačilo odškodnine - obveznosti zavarovalnice
Po uveljavitvi novega ZPP so lahko stranke brezpogojno navajale nova dejstva samo še na prvem naroku za glavno obravnavo po začetku veljavnosti novega ZPP. Zato se na naslednjem naroku po prvem naroku stranka ni mogla več sklicevati na pogodbo, na katero se dotlej ni sklicevala, ne da bi navedla, da tega ni mogla storiti prej brez svoje krivde.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS07420
URS člen 35.ZOR člen 199, 200.ZPP člen 3, 371, 400. EKČP člen 6, 6/1.
povrnitev negmotne škode - varstvo osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - objava ovadbe s soglasjem tožnice - objava sodbe
S tem, ko je tožnica novinarju izročila ovadbo in se z njim dogovorila za objavo zadeve, je privolila v to, da bo del njene zasebnosti glede njenih zdravstvenih težav izpostavljen v javnosti. Ob odsotnosti drugačnega dogovora o posebnem pisnem soglasju je to za objavo zadoščalo. Druga objava je sledila zavrženju kazenske ovadbe, stališče zdravnikov o poteku dogodkov pa se je od tožničinega razlikovalo. Tudi vsebina drugega članka se nanaša na tisti del zasebne sfere tožnice, ki je bil v javnosti (s soglasjem tožnice) že obravnavan. Ker je tožnica svoj primer želela predstaviti javnosti, tudi predstavitev stališč druge stranke nasploh, z vidika varovanja tožničine zasebnosti, ni bila nedopustna.
Do posega v tožničino zasebnost naj bi prišlo z nizanjem nepomembnih, neresničnih podrobnosti, izpuščena pa naj bi bila relevantna dejstva. Te navedbe kažejo na to, da naj bi, po revidentkinem mnenju, šlo za vdor v njeno zasebnost zaradi tega, ker so v javnost prišle informacije, podrobnosti, ki jo spravljajo v zadrego, pa tudi takšne, ki jo prikazujejo v napačni luči. Za odločitev v tej zadevi je zato odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da revidentka v člankih ni bila navedena z imenom in priimkom in je bila zato lahko prepoznavna le v krogu prijateljev in znancev, ki jim je o zadevi tudi sama nekaj zaupala. Samo v tem obsegu bi, po presoji revizijskega sodišča, lahko prišlo do posega v tožničino zasebnost. Vendar pa je pri nadaljnji presoji treba upoštevati, da je tožnica sama kopijo ovadbe in njene dopolnitve (v celoti) prepustila novinarju in se z njim dogovorila za objavo. Če so bile torej v člankih opisane podrobnosti, ki jih revidentka ni imela namena razkriti nikomur, je bila njihova objava posledica njenega lastnega ravnanja. Objavljena članka zato ne predstavljata nedovoljenega posega v tožničino zasebnost in druge osebnostne pravice, saj se je tožnica sama (v tem delu) odrekla svoji zasebnosti.
ZUN člen 73, 73/1, 73/2. ZUP (1986) člen 244, 244/2, 263, 263/2.
upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - sprememba odločbe prve stopnje v škodo pritožnika
Ker je bil tožnici izrečen ukrep po 2. odstavku 73. člena ZUN, moral pa bi ji biti izrečen po 1. odstavku 73. člena ZUN, gre za očitno kršitev materialnega predpisa, zato je tožena stranka lahko odločila na podlagi 2. odstavka 244. člena ZUP/86, to je v škodo pritožnice.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP). To pa pomeni, da mora vložnik zahteve ne samo navesti kršitev, ki jo uveljavlja, temveč jo tudi obrazložiti.
ZGO člen 74, 74/1, 101, 101/1/3. ZP člen 41.ZOR člen 189, 189/1, 189/3.
povrnitev gmotne škode - izgubljeni dobiček od nedovoljene dejavnosti - oddajanje prostor v objektu brez uporabnega dovoljenja v najem - protipravna premoženjska korist - pravno priznana škoda - bodoča škoda
Nedovoljena dejavnost ne more ustvariti gotove bodoče škode v obliki izgubljenega dobička, saj to ni dobiček, ki bi ga oškodovanec utemeljeno pričakoval.