nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - oprostitev plačila nadomestila
Tožnica bi se lahko uspešno sklicevala na oprostitev plačila NUSZ kot oviro za izdajo izpodbijane odločbe le, če bi bila v času njene izdaje (18. 4. 2013) že oproščena plačila NUSZ.
javni razpis - ukrep aktivne politike zaposlovanja - pogoji za subvencioniranje - brezposelna oseba že vključena v ukrep aktivne politike zaposlovanja
Če je brezposelna oseba pri istem delodajalcu že bila vključena v enega izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katerega namen je povečanje zaposlitvene možnosti, pa je delodajalec ni zaposlil, izvajanje drugega ukrepa z istim ciljem pri istem delodajalcu sploh ne bi bilo v skladu z zakonsko opredeljenim namenom teh ukrepov. Zato so neutemeljeni tudi tožničini očitki o posegu v njena „legitimna pričakovanja“ in v načelo pravne varnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Iz upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik v postopku pred izdajo izpodbijanih odločb večkrat zaslišan, med drugim tudi izrecno o navedenih pravno pomembnih dejstvih. Tožbene navedbe, da mu toženka ni omogočila, da se izjasni o ugotovljenem dejanskem stanju, so torej s tega stališča neutemeljene, podrobneje pa jih sodišče ni moglo preizkusiti, ker jih tožnik ni v ničemer obrazložil oziroma konkretiziral.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neprimerno odvodnjavanje meteorne vode - oprostitev plačila nadomestila
Tožnik ima zoper ravnanja ali opustitve, ki ovirajo izvrševanje njegove lastninske pravice ali mu povzročajo škodo, možnost sodnega varstva pred sodišči v pravdnem postopku (o odškodninski tožbi zoper občino govori tudi v tožbi), ni pa to razlog, zaradi katerega bi mu bilo mogoče odmeriti nižji (ali sploh ne) NUSZ.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - razlaga odvetniške tarife - določitev vrednosti spornega predmeta po prostem preudarku
Po prvem odstavku 23. člena ZOdvT se v zakonskih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena stvari ter premoženja in dohodkov zakoncev. Navedena zakonska določba torej kot temeljno pravilo določanja vrednosti spornega predmeta v zakonskih sporih predpisuje odločanje po prostem preudarku. Pri tem sicer določa okoliščine, ki jih mora organ pri odločanju upoštevati, med drugim tudi dohodke zakoncev, ne predpisuje pa pravil, po katerih bi bila odločitev neposredno vezana na katero od teh okoliščin; to je tudi bistvo odločanja po prostem preudarku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - avtentična razlaga predpisa
V obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je pravilna materialna podlaga za odločitev PUP, tudi za njegovo avtentično razlago velja prehodna določba 50. člena OPN.
ZMZ člen 52, 54, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-2, 55/1-3.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi za prihod prosilca - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Tožnik kot razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo za mednarodno zaščito, navaja (zgolj) ekonomske razloge in psihične težave in teh razlogov ni mogoče opredeliti kot dejanj preganjanja v smislu 26. in 28. člena ZMZ. Tožnik tudi ni navajal preganjanja v njegovi izvorni državi, saj je povedal, da na Kosovu ni bil preganjan.
stalno prebivališče - povrnitev statusa stalnega prebivališča - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Odločitev tožene stranke ni pravilna in ni v skladu z napotki sodišča, da se mora opredeliti do vsebine potrdila z dne 8. 3. 1993 in do tožnikovih navedb, da mu do leta 1996 sploh ni bil dovoljen vstop v Republiko Slovenijo. Po presoji sodišča tožena stranka v ponovljenem postopku obeh jasno navedenih napotkov sodišča ni upoštevala v zadostni meri.
Sodišče sprejema razloge, ki jih toženka navaja v zvezi z ugotovitvijo, da ne gre za obstoječ objekt in da zato nameravana gradnja ni v skladu s prostorskim aktom, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato teh razlogov ne navaja ponovno, pripominja pa še, da je rekonstrukcija že pojmovno vezana na obstoječ (kar za potrebe izdaje gradbenega dovoljenja pomeni tudi legalno zgrajen) objekt, saj neobstoječega objekta ni mogoče rekonstruirati.
Ob nepopolni tožbi sodišče zadeve ne more obravnavati. Stranka lahko v postopku upravnega spora upravlja pravdna dejanja sama, kolikor pa jih opravlja po pooblaščencu, je to lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Vlagatelj tožbe s predloženim pooblastilom ni izkazal, da je odvetnik niti da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožbe ni dopolnil niti s pooblastilom osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom oziroma pooblastilom odvetnika. Tožba je ostala nepopolna kljub pozivu. Obvezna sestavina tožbe je tudi podpis tožnika (180. oziroma 105. člen ZPP), ki pa ga na vloženi tožbi, kljub pozivu in opozorilu na posledice, ni. Vložena tožba je torej nepopolna in kot taka nesposobna za obravnavo.
V primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku ne prevzame dokumenta, velja vročitev za opravljeno 15. dan. Na to ne vpliva, če je ta dan nedelja, praznik, dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela (tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015). Ker začne teči rok za vložitev tožbe naslednji dan po opravljeni vročitvi, za njegov tek ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.
O neskladni gradnji ni mogoče govoriti vselej, ko investitor razpolaga z gradbenim dovoljenjem. Če objekt gradi na način, ki ne dopušča odstranitve le neskladno zgrajenih delov objekta in posledično uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (samo) neskladno gradnjo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru obrazložitev izpodbijane odločbe standardu očitnega neuspeha ni zadostila, prav tako organ ni v zvezi s tem preizkusil vseh okoliščin in dokazov, ki jih je tožnik predložil v postopku.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker prvostopenjski organ, kakor tudi tožena stranka za njim, nista natančno ugotovila časovnega obdobja, kdaj je tožnik septembra 1991 odšel iz Slovenije in tudi nista ugotovila, kdaj točno oziroma konkretno se je nahajal pri mami v B., ko se je začela vojna, kar je bistveno za odločitev v obravnavani sporni zadevi, je ugotovitev upravnega organa, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let (od septembra 1996 do septembra 2001) s svojimi ravnanji ni izkazal, da se je v tem času odsotnosti skušal vrniti in nadaljevati v življenju v RS, preuranjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Pravica do zagovornika tudi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti, je v tretjem odstavku 6. člena EKČP določena za obdolženega v kazenskem postopku. Sicer pa je namen ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem v zakonu določene pogoje. To sta finančni in tako imenovani objektivni pogoj, slednjega pa določa 24. člen ZBPP. Po zgoraj obrazloženem ta v obravnavani zadevi ni izpolnjen, razlog za zavrnitev pa je podan tudi po tretji alinei 8. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
48. člen ZBPP obveznost povrnitve brezplačne pravne pomoči veže na ugotovitev, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku delno ali v celoti uspel in na tej podlagi pridobil premoženje oziroma dohodke. V tem primeru je dolžan vrniti znesek, izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči (kolikor ni bil ta povrnjen od nasprotne stranke), vendar nikoli več, kot je v postopku dejansko dobil. V obravnavanem primeru tožeča stranka v postopku ni dobila nobenega premoženja ali dohodkov, zato na tej podlagi ne more biti zavezanka za vrnitev stroškov, plačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči.
socialno podjetje - omejitev poslovanja - prepoved poslovanja - status zaposlitvenega centra
Teleološka razlaga, to je razlaga po namenu zakonodajalca, jasno kaže na to, da je bil namen zakonodajalca preprečiti podvajanje spodbud, do katerih so upravičena invalidska podjetja in zaposlitveni centri na podlagi ZZRZI s spodbudami po ZSocP. Iz tega sledi, da je določbo tretjega odstavka 9. člena ZSocP treba razumeti tako, da gre za alternativno navedene razloge za nemožnost kumuliranja statusa socialnega podjetja s statusom zaposlitvenega centra.
ZZZDR člen 120, 154. ZUP člen 221, 221/1. ZSV člen 88.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v varstvo in vzgojo zavodu - rejništvo - koristi otroka - začasna odločba
Začasna odločba o odvzemu otroka po prvem odstavku 221. člena ZUP ni v nasprotju z 88. členom ZSV. Postopek za dosego končne odločitve je tudi po izdaji začasnih odločb v teku, vendar pa je bila v obravnavani zadevi prav zaradi dobrobiti otroka potrebna takojšnja (začasna) odločitev.
voznik začetnik - vozniško dovoljenje - podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za opravo programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov - zamuda roka
Rok iz četrtega odstavka 53. člena ZVoz je materialni prekluzivni rok, ki ima za posledico izgubo veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj se novo vozniško dovoljenje izda le na podlagi ponovno opravljenega vozniškega izpita. To pa pomeni, da navedenega roka ni mogoče podaljšati.
odločba o prekršku - stroški postopka - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršilno dejanje
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o prekršku, ki jo je dopustno izpodbijati le z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1. Ugovorov, s katerimi se izpodbija izvršilni naslov, zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, v katerem se izpodbija sklep o davčni izvršbi. Drugi tožbeni ugovori pa se nanašajo na izvršilna dejanja in že zato ne morejo vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa, zato jih sodišče vsebinsko ni presojalo.