v izpodbijanem sklepu se tožena stranka ni opredelila do tega, zakaj ni upoštevala stališča sodišča, ki se tiče postopka, torej zakaj ni upoštevala določbe drugega odstavka 268. člena ZUP, ki določa, da je zoper sklep o obnovi postopka po uradni dolžnosti dovoljena pritožba
V primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku ne prevzame dokumenta, velja vročitev za opravljeno 15. dan. Na to ne vpliva, če je ta dan nedelja, praznik, dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela (tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015). Ker začne teči rok za vložitev tožbe naslednji dan po opravljeni vročitvi, za njegov tek ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neprimerno odvodnjavanje meteorne vode - oprostitev plačila nadomestila
Tožnik ima zoper ravnanja ali opustitve, ki ovirajo izvrševanje njegove lastninske pravice ali mu povzročajo škodo, možnost sodnega varstva pred sodišči v pravdnem postopku (o odškodninski tožbi zoper občino govori tudi v tožbi), ni pa to razlog, zaradi katerega bi mu bilo mogoče odmeriti nižji (ali sploh ne) NUSZ.
stroški upravnega postopka - stranke z nasprotujočimi interesi - uporaba odvetniške tarife - potrebni oziroma upravičeni stroški
Obsežnost pisne vloge še ne utemeljuje njene zahtevnosti po vsebini, tj. zatrjevanega zahtevnega pravnega vprašanja in težje pravne problematike.
Stranki, ki je zavezanec za povrnitev stroškov, se namreč v plačilo lahko naložijo le
potrebni
oz. upravičeni stroški, torej tisti, ki se nanašajo na dejanja v postopku, s katerimi je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je upravni organ upošteval pri svoji odločitvi. Zgolj zatrjevanje, da je bila izdelava strokovnih mnenj in fotografij potrebna, pa ne zadošča za utemeljitev nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločitve.
pravica do pritožbe - predlog za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - predlog za izrek odločbe za nično
Ne ZUP ne ZGO-1 ne določata, da je zoper odločbo ministrstva, s katero je to zavrnilo zahtevo za uporabo izrednih pravnih sredstev, dovoljena posebna pritožba.
Predloga za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici in za izrek odločbe za nično je toženka zavrnila, ker tožnik ni navedel zakonskih razlogov za uporabo teh izrednih pravnih sredstev. Tej ugotovitvi tožnik v tožbi ne ugovarja, iz njegove vloge, ki se nahaja v upravnih spisih, pa je razvidno, da je to pravno sredstvo utemeljeval s sklicevanjem na določbe ZUP, ne da bi konkretiziral in substanciral razloge, iz katerih je bilo to vloženo. Zato sodišče pojasnjuje, da je tako trditveno kot dokazno breme za utemeljitev teh predlogov na tožniku, zgolj golo sklicevanje na zakonske določbe pa tem zahtevam ne zadosti.
stalno prebivališče - povrnitev statusa stalnega prebivališča - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Odločitev tožene stranke ni pravilna in ni v skladu z napotki sodišča, da se mora opredeliti do vsebine potrdila z dne 8. 3. 1993 in do tožnikovih navedb, da mu do leta 1996 sploh ni bil dovoljen vstop v Republiko Slovenijo. Po presoji sodišča tožena stranka v ponovljenem postopku obeh jasno navedenih napotkov sodišča ni upoštevala v zadostni meri.
javni razpis - ukrep aktivne politike zaposlovanja - pogoji za subvencioniranje - brezposelna oseba že vključena v ukrep aktivne politike zaposlovanja
Če je brezposelna oseba pri istem delodajalcu že bila vključena v enega izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katerega namen je povečanje zaposlitvene možnosti, pa je delodajalec ni zaposlil, izvajanje drugega ukrepa z istim ciljem pri istem delodajalcu sploh ne bi bilo v skladu z zakonsko opredeljenim namenom teh ukrepov. Zato so neutemeljeni tudi tožničini očitki o posegu v njena „legitimna pričakovanja“ in v načelo pravne varnosti.
Sodišče sprejema razloge, ki jih toženka navaja v zvezi z ugotovitvijo, da ne gre za obstoječ objekt in da zato nameravana gradnja ni v skladu s prostorskim aktom, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato teh razlogov ne navaja ponovno, pripominja pa še, da je rekonstrukcija že pojmovno vezana na obstoječ (kar za potrebe izdaje gradbenega dovoljenja pomeni tudi legalno zgrajen) objekt, saj neobstoječega objekta ni mogoče rekonstruirati.
mednarodna zaščita - pravni interes za tožbo - samovoljna zapustitev azilnega doma
Tožnik je s svojim ravnanjem že pred vložitvijo tožbe (28. 5. 2015) dal podlago za sklep, da očitno nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, in posledično za domnevo, da je umaknil prošnjo. S tem pa je prenehal njegov pravni interes za vložitev in obravnavanje tožbe, s katero izpodbija odločitev, da njegove prošnje z dne 6. 3. 2015 ne bo obravnavala Slovenija ampak Belgija.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - upravičenec do povračila škode
Po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je upravičenec do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobila dovoljenje za stalno prebivanje ali, ki je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva bila sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za določitev denarne odškodnine navedeni zakonski določbi, in sicer, da ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Tožnik je imel do 28. 9. 2001 v Sloveniji prijavljeno le začasno prebivališče. Ker tožnik do 28. 9. 2001 v Sloveniji ni imel prijavljenega stalnega prebivališča, to pomeni, da tudi ni mogel biti izbrisan; to pa nadalje pomeni, da ne izpolnjuje enega od pogojev po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje odgovorni državi - predaja prosilca Republiki Hrvaški - Dublinska uredba
V konkretnem primeru so podane okoliščine, zaradi katerih je za obravnavo tožnikove prošnje odgovorna Hrvaška. Prstni odtisi tožnika so bili vneseni v centralno bazo Eurodac s strani Republike Hrvaške in tožnik je že na Hrvaškem zaprosil za mednarodno zaščito.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - razlaga odvetniške tarife - določitev vrednosti spornega predmeta po prostem preudarku
Po prvem odstavku 23. člena ZOdvT se v zakonskih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena stvari ter premoženja in dohodkov zakoncev. Navedena zakonska določba torej kot temeljno pravilo določanja vrednosti spornega predmeta v zakonskih sporih predpisuje odločanje po prostem preudarku. Pri tem sicer določa okoliščine, ki jih mora organ pri odločanju upoštevati, med drugim tudi dohodke zakoncev, ne predpisuje pa pravil, po katerih bi bila odločitev neposredno vezana na katero od teh okoliščin; to je tudi bistvo odločanja po prostem preudarku.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
48. člen ZBPP obveznost povrnitve brezplačne pravne pomoči veže na ugotovitev, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku delno ali v celoti uspel in na tej podlagi pridobil premoženje oziroma dohodke. V tem primeru je dolžan vrniti znesek, izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči (kolikor ni bil ta povrnjen od nasprotne stranke), vendar nikoli več, kot je v postopku dejansko dobil. V obravnavanem primeru tožeča stranka v postopku ni dobila nobenega premoženja ali dohodkov, zato na tej podlagi ne more biti zavezanka za vrnitev stroškov, plačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru obrazložitev izpodbijane odločbe standardu očitnega neuspeha ni zadostila, prav tako organ ni v zvezi s tem preizkusil vseh okoliščin in dokazov, ki jih je tožnik predložil v postopku.
ZZZDR člen 120, 154. ZUP člen 221, 221/1. ZSV člen 88.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v varstvo in vzgojo zavodu - rejništvo - koristi otroka - začasna odločba
Začasna odločba o odvzemu otroka po prvem odstavku 221. člena ZUP ni v nasprotju z 88. členom ZSV. Postopek za dosego končne odločitve je tudi po izdaji začasnih odločb v teku, vendar pa je bila v obravnavani zadevi prav zaradi dobrobiti otroka potrebna takojšnja (začasna) odločitev.
socialno podjetje - omejitev poslovanja - prepoved poslovanja - status zaposlitvenega centra
Teleološka razlaga, to je razlaga po namenu zakonodajalca, jasno kaže na to, da je bil namen zakonodajalca preprečiti podvajanje spodbud, do katerih so upravičena invalidska podjetja in zaposlitveni centri na podlagi ZZRZI s spodbudami po ZSocP. Iz tega sledi, da je določbo tretjega odstavka 9. člena ZSocP treba razumeti tako, da gre za alternativno navedene razloge za nemožnost kumuliranja statusa socialnega podjetja s statusom zaposlitvenega centra.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Pravica do zagovornika tudi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti, je v tretjem odstavku 6. člena EKČP določena za obdolženega v kazenskem postopku. Sicer pa je namen ZBPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem v zakonu določene pogoje. To sta finančni in tako imenovani objektivni pogoj, slednjega pa določa 24. člen ZBPP. Po zgoraj obrazloženem ta v obravnavani zadevi ni izpolnjen, razlog za zavrnitev pa je podan tudi po tretji alinei 8. člena ZBPP.
voznik začetnik - vozniško dovoljenje - podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za opravo programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov - zamuda roka
Rok iz četrtega odstavka 53. člena ZVoz je materialni prekluzivni rok, ki ima za posledico izgubo veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj se novo vozniško dovoljenje izda le na podlagi ponovno opravljenega vozniškega izpita. To pa pomeni, da navedenega roka ni mogoče podaljšati.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker prvostopenjski organ, kakor tudi tožena stranka za njim, nista natančno ugotovila časovnega obdobja, kdaj je tožnik septembra 1991 odšel iz Slovenije in tudi nista ugotovila, kdaj točno oziroma konkretno se je nahajal pri mami v B., ko se je začela vojna, kar je bistveno za odločitev v obravnavani sporni zadevi, je ugotovitev upravnega organa, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let (od septembra 1996 do septembra 2001) s svojimi ravnanji ni izkazal, da se je v tem času odsotnosti skušal vrniti in nadaljevati v življenju v RS, preuranjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na dejansko stanje v zadevi je organ za BPP pravilno uporabil določbo 5. alinee 8. člena ZBPP, ki jo je zakonodajalec uvrstil v določbe zakona ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu in je prošnjo tožnice zavrgel.