inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ovire pri pridobivanju gradbenega dovoljenja
Za presojo v tej zadevi ni pomembno niti ali gradnja izpolnjuje pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, niti zakaj tožnik gradbenega dovoljenja ni pridobil, saj je bistveno le, da tega pred začetkom del ni imel in da ga do izdaje odločbe v inšpekcijskem postopku ni pridobil.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Naknadna parcelacija zemljišča, na kateri stoji obravnavana gradnja, sama po sebi ne vpliva na izvršljivost inšpekcijskega ukrepa. Opis objekta v izreku, navajanje njegovih dimenzij in lege namreč niso namenjeni določitvi obsega odrejenih del, temveč zgolj identifikaciji objekta.
Utemeljena sta tožbena ugovora o neobrazloženosti prvostopenjske odločbe in o kršitvi pravil postopka upravnega organa druge stopnje. Sodišče namreč soglaša s tožbeno trditvijo, da prvostopenjska inšpekcijska odločba ne navaja, katera dejstva in okoliščine so bile podlaga za ugotovitev, da bi bilo za obravnavano gradnjo treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZGO-1B člen 123. SPZ člen 67. ZUS-1 člen 25, 25/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - odstranitev polovice dvojčka - poseg v skupne dele - stroški upravnega spora
Glede na konkretne dejanske okoliščine oziroma način gradnje obstoječega dvojčka (njegovih konstrukcijskih elementov) z odstranitvijo investitorjevega dela ne bo prišlo do (gradbenega) posega v vmesno steno oz. drug skupen konstrukcijski element. Za samo odstranitev objekta tožnikovo soglasje zato ni potrebno neglede na to, da gre pri odstranitvi polovice dvojčka za ločitev investitorjevega dela objekta od dotedanje skupne vmesne stene.
Čeprav je sodišče delno ugodilo tožbi, so stroški tega sodnega postopka oziroma nagrada za odvetnikovo delo z vidika določb Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu enaki, kot če bi tožnik uspel v celoti.
Prizadeta stranka, ki je v tem upravnem sporu zastopala nasprotni interes od tožnikovega in s tem nastopala na strani toženke ter zagovarjala stališča izpodbijane odločbe, ni upravičena do povračila stroškov upravnega spora. Poleg tega iz stališč, navedenih v 12. in 13. točki obrazložitve, izhaja, da prizadeta stranka v odgovoru, ki ni obligatoren in njegova opustitev za stranko nima posledic, ni navedla ničesar, kar bi bilo pomembno za odločitev v tej zadevi, pa to ne bi bilo navedeno že v izpodbijani odločbi.
delo obsojencev - razporeditev obsojenca na delo - odločanje v upravnem postopku - načelo zaslišanja stranke
Odločba o razporeditvi na delo, izdana na podlagi 48. člena ZIKS-1, ne spada med odločbe, ki jih je v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZIKS-1 treba izdati po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP. Take odločbe so namreč v navedeni zakonski določbi izčrpno naštete, med njimi pa odločbe o razporeditvi obsojenca na delo oziroma odločbe, izdane na podlagi 48. člena ZIKS-1, ni.
upravni postopek - stroški upravnega postopka - pritožba zaradi molka organa
Tožbeno razlogovanje, da je tožnik upravičen do povrnitve stroškov pritožbe zaradi molka organa, ker so mu ti stroški nastali zaradi opustitve dolžnega ravnanja prvostopenjskega organa, ni pravilno.
Tožnik v upravnem sporu sicer sme izpodbijati upravni akt tudi iz razlogov, zaradi katerih se ta akt izreče za ničnega, vendar se lahko ti razlogi nanašajo le na akt, ki je predmet upravnega spora. Tožnik bi torej v obravnavani tožbi lahko navajal le razloge za ničnost izpodbijanega sklepa, ne pa tudi odločbe, na katero se ta sklep nanaša, saj bi to pripeljalo do podvajanja odločanja o ničnosti te odločbe. Navedb, ki se nanašajo izključno na zatrjevano ničnost gradbenega dovoljenja in njegove spremembe, zato sodišče v tem upravnem sporu ni moglo upoštevati.
Sodišče se načeloma strinja s stališčem toženke, da tožnik v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja že glede na zakonsko ureditev ne more biti stranka, prav tako tudi, da je svoj pravni interes v zvezi s predmetno gradnjo lahko varoval v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
dostop do informacij javnega značaja - zapisnik tretmajskega kolegija zapora - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delovanju organa
Po mnenju sodišča brez upoštevanja določb ZIKS-1, ki določajo način izvrševanja kazni, ki ga izvaja ZPKZ Dob, ni mogoče presoditi, ali bi razkritje interne komunikacije oziroma obravnavanega dokumenta, ki se po ugotovitvah Informacijskega pooblaščenca nanaša na notranje delovanje zavoda za prestajanje kazni zapora, povzročilo motnje pri njegovem delovanju oziroma njegovi dejavnosti.
Za asignacijo ne zadošča, da je le-ta podpisana s strani vseh treh vpletenih pogodbenih strank, ampak mora biti izvršeno tudi nakazilo. Ker v obravnavanem primeru nakazilo s strani dolžničine dolžnice do dneva vročitve izpodbijanega sklepa ni bilo izvršeno, je dolžničina dolžnica dolžna ravnati po izpodbijanem sklepu in terjano obveznost nakazati na prepisan račun.
V času prisilne privedbe tožnika ni bilo več podlage za izvršitev uklonilnega zapora, zato po presoji sodišča tudi ni zakonite podlage za naložitev plačila stroškov prisilne privedbe.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - seznanitev z dokazi
Okoliščin, ki jih je uveljavljal tožnik (seznanjenost uradne osebe z dokazi, ki izvirajo iz nezakonite preiskave ter naj bi bili posledično pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic), kot razloga za izločitev uradne osebe ni mogoče uveljavljati.
ZDKG v 23. členu dopušča uveljavljanje nujnega deleža po zakonu dediču iz prvega odstavka 14. člena ZDKG (med katere se tožnik šteje), ki ga je oporočitelj v oporoki prezrl ali mu naklonil manj, kot bi dobil, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi nadaljnje načelo v tem zakonu in sicer, da je dodelitev nujnega deleža v naravi (torej zemljišče, ki bi ustrezalo nadaljnjim predpisanim pogojem za odtujitev iz zaščitene kmetije, tj. da ni pomembno za zaščiteno kmetijo in je po vrsti narave med drugim tudi gozd, idr.) izjema in ne pravilo, zlasti ob upoštevanju namena sprejetja ZDKG, tj. preprečitev drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - vrstni red plačil davka
Iz knjigovodske evidence izhaja, da je tožena stranka plačila tožnika upoštevala pri izračunu davčnega dolga po izpodbijanih sklepih. Prav tako je v obrazložitvi svoje odločbe natančno za vsako plačilo pojasnila, katere tožnikove davčne obveznosti je s plačili poravnala, seveda upoštevaje določbo 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil davka in pripadajočih dajatev. Enako velja tudi za izvršene pobote vplačanega preplačila davka na podlagi šestega odstavka 97. člena ZDavP-2. Sodišče zato kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da dejansko stanje glede višine dolga ni bilo pravilno ugotovljeno.
davčna izvršba - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda - blokada poslovnega računa - trajna insolventnost - stečaj
Blokada poslovnega računa, nastop trajne insolventnosti in stečaj kot posledica izvršitve izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi so v predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe verjetno izkazani. Tako je izkazano tudi, da prav izvršitev izpodbijanega sklepa ogroža poslovanje tožnice v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja. Verjetno so izkazane tudi okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki ustreza merilom iz 32. člena ZUS-1. Sklenjena prisilna poravnava namreč na eni strani onemogoča ponovno prisilno poravnavo, po drugi strani pa verjetno izkazuje tudi zatrjevano nižje poplačilo upnikov v stečajnem postopku. Z delno odložitvijo izvršitve izpodbijanega sklepa je tožnici do pravnomočne odločitve o zakonitosti sklepa omogočeno poslovanje skladno z načrtom finančnega prestrukturiranja kot pogoj za (višje) poplačilo terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo, kar ob izkazanih prilivih na poslovni račun tožnice po presoji sodišča pretehta javno korist, ki zasleduje učinkovito in hitro izterjavo davčnih obveznosti.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo - jezik v postopku
Iz podatkov v spisu ni izkazano, da tožnik ne bi razumel vprašanj in poteka postopka. Iz Zapisnika o izjavi kršitelja izhaja, da sta policista ugotovila, da tožnik razume in govori srbski jezik, zato sta prevajala tožniku iz slovenskega v srbski jezik.
Prvostopenjski organ je v izpodbijanem aktu navedel, da je bila tožniku predhodno izdana odločba o prostovoljni vrnitvi z dne 16. 1. 2013, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 20. 1. 2013. Tožnik tem dejstvom ne oporeka. Sam tudi pravi, da je plačilni nalog plačal, tako da je neprepričljiva njegova izhaja, da o tem ne ve nič. To pa pomeni, da sta izpolnjena pogoja za izdajo odločbe o odstranitvi in za izdajo ukrepa o prepovedi vstopa. Šestmesečna prepoved vstopa je najkrajša možna dolžina prepovedi, zato sodišče ne vidi razlogov za nezakonitost tega ukrepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - kaznivo dejane razžalitve - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda
Tožnik bi moral izkazati stopnjo bolečin in njihovo trajanje, ki skladno s sodno prakso opravičujejo določitev odškodnine zaradi kaznivega dejanja razžalitve dobrega imena in časti, da bi organ lahko štel, da je verjetno dokazal, da mu je bila zaradi storitve kaznivega dejanja povzročena nepremoženjska škoda kot pravno priznana škoda. Tožnik pa je pri dokazovanju le-te ostal zgolj v fazi opisovanja, kot je pravilno opredelil organ za BPP njegova zatrjevanja, kar pa za standard, ki izhaja iz 1. alineje 8. člena ZBPP ne zadošča. Ker tožnik ni izkazal posebnega pogoja za dodelitev BPP, ki se za kazenski postopek v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji zahteva, je organ za BPP njegovo prošnjo lahko že iz tega razloga zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - izplačilo nagrade in stroškov odvetniku - vrednost spornega predmeta
V obravnavani zadevi je sporna višina za izračun uporabljene vrednosti spornega predmeta, na katerem temelji obračun opravljenih storitev BPP po posameznih postavkah OT. Tožena stranka je že v izpodbijanem sklepu pojasnila, da se je glede višine spornega predmeta oprla na pravnomočno sodno poravnavo.
Po določbah ZUP in ZBPP ni podlage za to, da bi tožena stranka pri obračunu odvetniške nagrade morala slepo slediti s strani tožnice implicitno zatrjevani višini vrednosti spornega predmeta.
DDV - zamuda roka za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog za zamudo
Razlogi za zamudo so opravičljivi le, če jih stranka ni zakrivila, tako na primer nepredvidljiv dogodek, ki je stranki preprečil, da bi procesno dejanje opravila v določenem roku ali pa dogodek, ki ga ni bilo mogoče preprečiti. Stranka mora glede na navedeno dokazati, da za zamudo ni kriva. Možnost vrnitve v prejšnje stanje pa je potrebno omejiti le na primere, ko stranka brez svoje krivde ni mogla opraviti procesnega dejanja.
imenovanje institucije za izdajanje poročil o preizkusu igralnih naprav - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožena stranka v predmetnem postopku ni izvedla predhodnega preizkusa predloga za obnovo postopka v skladu s prvim odstavkom 267. člena ZUP. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je predmetni predlog za obnovo postopka vložen pravočasno.
tožba v upravnem sporu - oseba s prebivališčem v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje
Ker predmetna tožba ni razumljiva in ni sestavljena v skladu z določili 30. člena ZUS-1 in ker ni bila niti po dodatnem pozivu sodišča ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, prav tako tudi ni bil niti po dodatnem pozivu sodišča s strani tožnika imenovan njegov pooblaščenec za vročitev v Republiki Sloveniji, je sodišče tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 36. ZPP člen 77, 78, 80, 81, 81/5, 82.
odvzem poslovne sposobnosti - vložitev tožbe v upravnem sporu - pravdna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - začasni zastopnik - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov zakoniti zastopnik. Zato ga sodišče ni dodatno pozivalo na odobritev tožbe, temveč je tožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Začasni zastopnik se stranki postavi le, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika stranki predolgo trajal, tako da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki. Tožniku pa je bil, zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti in s tem procesne sposobnosti, že postavljen skrbnik za poseben primer, ki je njegov zakoniti zastopnik.