brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - zavrženje prošnje
Tožena stranka je ugotovila, da gre za zahtevek, o katerem je bilo že v celoti pravnomočno odločeno. Izdana je bila zavrnilna odločba, ker je tožnica v izvršilnem postopku, glede katerega zaproša za dodelitev BPP, že izčrpala vsa pravna sredstva. Sklicuje se na 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožnica pa tudi v tem postopku dodelitve BPP ne zatrjuje drugačnega dejanskega stanja v smeri, da bi bili v istem izvršilnem postopku sedaj podani njeni verjetnejši izgledi za uspeh.
davčna izvršba - pritožba dolžnika zoper sklep o davčni izvršbi - sredstvo izvršbe - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - obstoj terjatve
Odločitev je sporna v delu, ki se nanaša na sredstvo izvršbe, saj tožnica trdi, da dolg iz posojilne pogodbe več ne obstoji, kar pomeni, da ugovarja (pravni) podlagi za opravljeni rubež. Navedbe o neobstoju terjatve so sicer res eden od štirih razlogov iz 174. člena ZDavP-2, ki jih lahko uveljavlja dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kar pa še ne pomeni, da bi dolžnik ne mogel izpodbijati sklepa iz tega razloga. Tudi sredstvo izvršbe je del izpodbijanega sklepa, zoper katerega ima dolžnik možnost pritožbe, ki je omejena le v smislu, da z njo ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Vendar pa tudi po presoji sodišča tožnica ni uspela dokazati, da je terjatev njene dolžnice iz posojilne pogodbe (delno) prenehala.
usklajeno ravnanje - določanje cen zdravil v humani medicini - delitev trga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
S strani tožnika ponujena razlaga obstoja stika med kršiteljicami in pomena medsebojne komunikacije, z vidika vsebine spornih dokumentov ni bila ustrezno vsebinsko preizkušena. S strani toženke upoštevani dokazi so za tožnika predstavljali pomemben obremenilni dokaz, toženka pa je z zavrnitvijo izvedbe predlaganih dokazov tožniku odvzela možnost obrambe v smislu drugačnega razumevanja vsebine teh sporočil oziroma njihovega neupoštevanja.
ničnost odločbe - ničnostni razlog - neizvršljivost odločbe - mrtvi osebi izdana odločba - sprememba potrdila o pravnomočnosti
Nepravilno je stališče upravnega organa, da je odločba o odvzemu nacionaliziranega zemljišča iz posesti prejšnjega lastnika ter imetnika pravice uporabe na tem zemljišču izvršljiva, tudi če je navedeni v času izdaje odločbe že mrtev. Kadar izrek odločbe nasprotuje pravnemu redu, je (namreč) podana pravna neizvršljivost odločbe. Stranka postopka je lahko le oseba s pravno sposobnostjo (to je sposobnostjo pridobivati pravice in prevzemati obveznosti) in ki jo imajo, ko gre za fizične osebe, le žive fizične osebe.
ZUTD člen 164, 164/1, 172, 172/3, 172/3-2. Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku člen 7, 10.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra
Pogoji za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev so predpisani v ZUTD. Izpolnjevanje kadrovskih, organizacijskih in prostorskih pogojev ter pridobitev bančne garancije se ne ugotavlja uradoma, temveč na podlagi dokazil, ki jih predloži delodajalec. Ker tožnica vseh zahtevanih dokazil iz 164. člena ZUTD ni predložila in torej ni izkazala izpolnjevanja pogojev, je nastopila situacija, ki je po zakonu razlog za odvzem dovoljenja oziroma za izbris iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
omejevalna ravnanja - usklajeno ravnanje - javno naročanje - usklajeno določanje cen - omejevalni sporazum - vzporedno ravnanje - pravica do izjave - dokaz z zaslišanjem stranke
V dokaz svojih zatrjevanj je tožnik predlagal zaslišanje svojih zakonitih zastopnikov, glede namena in vsebine dogovarjanja, vendar toženka dokazov ni izvedla, zato je sprejela svojo oceno o obstoju neposredne komunikacije kršiteljic glede usklajenega določanja dogovorjenih cen, v kateri naj bi sodeloval tudi tožnik, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Pogoj v izpodbijani odločbi – to je, da mora tožnica v roku osmih dni po vložitvi predloga za razdelitev nepremičnine pri pristojnem sodišču obvestiti organ za BPP – je administrativen. Neizpolnitev takega (administrativnega) pogoja nima za posledico prenehanja pravice do BPP po petem odstavku 28. člena ZBPP.
Razlaga (in uporaba) določb tretjega in petega odstavka 28. člena ZBPP v pomenu, da ima (tudi) neizpolnitev naloženega administrativnega pogoja, da mora prosilec organ za BPP v določenem roku po tem, ko je izpolnil pogoj, vezan na uporabo dodeljene BPP, obvestiti o tem organ za BPP, za posledico prenehanje pravice do BPP (in vračilo prejete BPP, kolikor so stroški nastali), je protiustavna.
Določbo petega odstavka 28. člena ZBPP je treba razlagati v pomenu, da gre pri neizpolnitvi določenega roka ali pogoja, ki ima za posledico prenehanje pravice do BPP, za uporabo BPP v nasprotju z namenom, za katerega je bila dodeljena oziroma za drugačno nepravilno uporabo BPP.
delo na črno - opravljanje dejavnosti brez priglasitve - preprodaja avtomobilskih gum - prepoved opravljanja dela na črno - postopek inšpekcijskega nadzora - pravica do izjave
Za delo na črno gre tudi, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo ter ni vpisan ali priglašen, kot to določa zakon. Če se opravlja delo na črno, izda pristojni organ odločbo, s katero prepove opravljanje tega dela. Kar za konkreten primer pomeni, da je organ ravnal skladno z zakonom (ZPDZC), ko je tožniku prepovedal opravljanje dejavnosti preprodaje avtomobilskih gum, ki jo je glede na ugotovitve inšpekcijskega postopka tožnik opravljal na prepovedan način – kot delo na črno. Tožniku so bila v postopku izdaje odločbe zagotovljena vsa upravičenja, ki mu jih zakon daje kot stranki v postopku, vključno z možnostjo, da se izjavi. Vročanja listinskih dokazil, pridobljenih v postopku nadzora, stranki, zakon ne predvideva. Pač pa je imel tožnik kot stranka v postopku ves čas možnost, da pregleda listine v spisih, z njihovo vsebino pa je bil tudi sicer izčrpno seznanjen z zapisnikom in nato še z izpodbijano odločbo, kar pomeni, da tudi v tem pogledu pri možnosti, da se izjavi, ni bil prikrajšan.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - podatki v zbirki listin - zadnji vpisani podatki
Iz tretjega odstavka 9. člena ZEN kot tudi prvega odstavka 15. člena ZEN izhaja, da se pri uskladitvi podatkov zemljiškega katastra preverjajo zadnje vpisani podatki oziroma ujemanje zadnje vpisanih podatkov s podatki, ki izhajajo iz zbirke listin. V nasprotnem primeru bi ob potencialni spremembi podatkov na tej podlagi lahko prišlo do posega v dokončno oziroma pravnomočno urejena razmerja v zemljiškem katastru med lastniki oziroma uporabniki zemljišč oziroma stavb. Za dopustnost takega posega pa je treba, ob zagotovitvi materialnopravnih in procesnih garancij vseh udeležencev, izpeljati postopek po ZEN, ga zaključiti z izdajo ustrezne odločbe in po dokončnosti oziroma pravnomočnosti take odločbe opravljene spremembe tudi evidentirati.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - nepojasnjen vir premoženja - dokazno breme
Iz izpodbijane odločbe sledi, da so sredstva za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, precej presegla tožnikove napovedane dohodke za isto obdobje. Zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, da niso bili podani pogoji za ugotavljanje davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, po katerem so za ugotavljanje zadevne (precejšne) razlike med dohodki in sredstvi za privatno potrošnjo, kar je pogoj za odmero davka po citirani določbi, relevantni (le) dohodki, ki jih je zavezanec davčno napovedal in ne tudi dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča
Po 193. členu ZUJF je davčna osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti seštevek posplošene vrednosti nepremičnin v lasti istega lastnika, ugotovljene s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek. Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar za obravnavano zadevo pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova zemljiškoknjižnega postopka
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik prosi za pravno pomoč za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva obnove postopka zoper sklep višjega sodišča v zemljiškoknjižni zadevi, po 120. členu ZZK-1 pa v zemljiškoknjižnem postopku revizija, obnova in vrnitev v prejšnje stanje niso dovoljene, zaradi česar tožnik v zaprošeni zadevi ne izkazuje izgledov za uspeh, poleg tega pa je bil sklep o izvršbi, izdan zoper tožnika, razveljavljen, izvršilni postopek ustavljen, zemljiški knjigi pa je bil odrejen izbris zaznambe izvršbe in hipoteke.
Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik služnosti ni izkazal, saj ne zatrjuje, da je stvarno služnost pridobil na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa, poleg tega pa tudi ne trdi, da je nastala z zakonom, kar pomeni, da bi morali biti izpolnjeni pogoji za njeno priposestvovanje, niti ne izkaže, da bi v zvezi s tem na pristojno sodišče vložil tožbo (tožbo na ugotovitev služnosti). Če služnost pravnoveljavno ni nastala, pa z gradnjo vanjo tudi ne more biti poseženo.
Glede pogoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom (druga alineja prvega odstavka 74.c člena ZGO-1) se sodišče strinja, da veljavni Odlok o PUP minimalnih odmikov gradnje od sosednje parcele ne določa, niti ne določa obvezne pridobitve soglasja soseda za gradnjo v bližini meje. Zato ni utemeljen tožnikov ugovor, da bi prizadeta stranka za predmetno gradnjo morala pridobiti njegovo soglasje.
inšpekcijski postopek - posebne igre na srečo - napitnine delavcev, ki pri izvajanju posebnih iger na srečo ne sodelujejo
V zadevi je sporno, ali je pri tožnici prišlo do kršitve 91. člena ZIS s tem, ko pomočnik v gostinstvu-valet napitnine, ki mu jo je dal igralec, ni dal v posebno skrinjico za napitnino pri igralnih avtomatih. To pa je odvisno od odgovora na vprašanje, ali velja obveznost dajanja napitnin v posebne skrinjice pri igralnih mizah iz 91. člena ZIS za vse napitnine igralcev, dane v prostoru za igro, torej tudi za napitnine, dane delavcem, ki pri izvajanju posebnih iger na srečo ne sodelujejo, ali samo za napitnine igralcev, dane delavcem, ki sodelujejo pri izvajanju posebnih iger na srečo. Iz predloga zakona izhaja, da je bil namen predlagatelja ZIS prepovedati neposredno sprejemanje napitnin samo tistim delavcem, ki bi lahko povzročili nepravilnosti pri poslovanju igralnice, to pa so tisti delavci, ki imajo neposredni stik z izvajanjem igre, ne pa tudi vsem ostalim delavcem, ki neposrednega stika z izvajanjem igre nimajo. Posledično samo za te napitnine velja obveznost dajanja v skrinjice, ki se nato po posebnem ključu razdeli samo med te delavce.
vizum - dovoljen čas bivanja tujca - novo izdani vizum - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je v času veljavnosti prvega vizuma (dne 10. 3. 2015), pridobil novi, drugi vizum, po katerem v RS prav tako lahko biva do 90 dni. Tožniku sta torej bila izdana dva zaporedna vizuma, brez časovne prekinitve. Vendar je novo 180-dnevno obdobje, v katerem tožnik lahko (nadaljnjih) 90 dni prebiva v RS, pričelo teči z dnem izdaje drugega vizuma, to je z dnem 10. 3. 2015.
Tožnik je na dan 4. 3. 2015 imel veljaven vizum, zato ni moglo priti do kršitve 14. člena ZTuj-2. Glede na navedeno ima tožnik tudi prav, ko zatrjuje, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno in da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo ZTuj-2. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena (ZUS-1) tožbi tožnika ugodilo in izpodbijani akt odpravilo. Zadeve ni vrnilo v ponoven postopek prvostopenjskemu organu, ker z ozirom na to, da ima tožnik veljaven vizum, za to ni potrebe.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes
Z izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja ni moglo biti poseženo v tožničine pravice, ki jih mejašem v vplivnem območju gradnje daje materialno upravno pravo, saj je občina Vipava kot lastnica javne poti, glede na obstoječe parcelne meje, soglašala z legalizacijo stopnišča, tožnica pa ni izkazala in dokazala niti, da je bil predlog za določitev parcelne meje med parc. št. 1489/17 in 1492/3 pri pristojni geodetski upravi vložen. Pa tudi sicer domnevno neurejena parcelna meja med navedenima zemljiščema na odločitev v zadevi ne more vplivati, saj ni bil predložen noben nov dokaz kot razlog za obnovo postopka po prvem odstavku 260. člena ZUP. Sodišče še dodaja, da se upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja vodi v javnem interesu ter da udeleženci v njem varujejo svoje pravice, ki jim jih daje upravo pravo, predmet odločanja pa ni katerakoli dejanska korist, ampak samo pravna korist. Pravna korist je le tista osebna in neposredna korist posameznika, ki jo kot tako določa zakon ali drug predpis materialnega upravnega prava.
ZIN člen 28, 28/1. ZUP člen 147, 147/3, 237, 237/1, 237/1-7, 259, 259/1.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - predhodno vprašanje
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razviden obseg opravljenega nadzora in niso navedeni razlogi za ustavitev postopka, kar bi morala obrazložitev sklepa o ustavitvi postopka glede na določbo prvega odstavka 28. člena ZIN vsebovati, zato tožnik utemeljeno ugovarja, da ga ni mogoče preizkusiti.
Ponovna označitev zemljiškokatastrske točke z oznako 1210 na terenu ne pomeni odločanja o pravici, obveznosti ali pravnem razmerju, torej ne pomeni odločanja o predhodnem vprašanju, pač pa gre za ugotavljanje pravilnega dejanskega stanja, poteka meje, določene v postopku evidentiranja meje.
ZOdvT člen 13, 21, 22, 22/1, 22/2. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 96, 96/2, 202, 202/3, 202/3-1, 203, 203/3, 203/3-1, 221, 221/1, 239, 243, 243/3. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267, 267/3.
stroški pritožbenega postopka - odmera stroškov - odvetniška tarifa - določitev vrednosti predmeta - odločanje po prostem preudarku - nagrada v razponu - carina - tranzitni postopek - tranzitna deklaracija - carinski dolžnik - delodajalec - prevoznik - predložitev predhodnega vprašanja v odločanje SEU
Določba drugega odstavka 22. člena ZOdvT, na katero je odločitev oprla tožena stranka, se uporabi subsidiarno, samo če vrednosti predmeta ni mogoče določiti po prvem odstavku 22. člena. V tej zadevi je tožena stranka tožeči stranki naložila v plačilo dajatve v skupni višini 7.028,11 EUR, kar je objektivni kriterij za določitev vrednosti predmeta na podlagi prvega odstavka 22. člena ZOdvT. Vrednost predmeta je v tem primeru ocenljiva.
V predmetni zadevi gre za odmero stroškov za sestavo pritožbe zoper sklep, s katerim je bila kot prepozna zavržena pritožba tožeče stranke. Sodišče se v tem delu povsem strinja s presojo tožene stranke, da gre za enostavno zadevo, saj gre zgolj za vprašanje pravočasnosti pritožbe, zato sestava pritožbe ni vsebovala niti težjih pravnih vprašanj niti obsežnih vsebinskih razlag. Iz besedila 13. člena ZOdvT jasno izhaja, da se količnik določi glede na konkretno storitev, za katero se nagrada odmerja, in ne glede na obseg in zahtevnost zadeve kot celote.
Pogoj za odgovornost prevoznika po drugem odstavku 96. člena CZS je seznanitev prevoznika s tranzitnim postopkom, za kar zadostuje že začasna posest deklaracije.
Po CZS je pravna oseba lahko odgovorna za carinski dolg, nastal zaradi odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Pravna oseba po 1. alineji tretjega odstavka 203. člena CZS lahko odgovarja za carinski dolg, ko je odstranitev posledica poslovne odločitve pravne osebe in ne samovolje voznika - fizične osebe. Določba 1. alineje tretjega odstavka 202. člena CZS se v vsakem primeru nanaša na delavca, ki je sam vnesel blago na carinsko območje, seveda pa se kot carinski dolžnik obravnava tudi delodajalec, če je ta "oseba" v smislu navedenega predpisa, oziroma je lahko obravnavan kot tisti, ki je s svojim ravnanjem povzročil razlog za nezakoniti vnos blaga.
Predlog za postavitev predhodnega vprašanja SEU po mnenju sodišča (ne glede na to, da lahko tožeča stranka zoper to sodbo vloži revizijo) ni utemeljen. Vprašanja, ki jih postavlja tožeča stranka, namreč niso relevantna za rešitev konkretne zadeve, saj je pravno pomembna le ugotovitev, da je bil voznik tožeče stranke s tranzitno deklaracijo in tranzitnim postopkom seznanjen.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
V obravnavani zadevi sicer stranka zatrjuje dejstva, ki naj bi obstajala že v času prvega postopka, vendar pa tega v prejšnjem postopku ni zatrjevala. Kot dokaz prilaga mnenje strokovnega pomočnika A.A., ki je nastalo šele po izdaji odločbe, torej ne gre za dokaz, ki bi obstajal že v prvotnem postopku.
Če predlaga obnovo stranka, je nov dokaz obnovitveni razlog le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti, ni uspelo dokazati. Kot novo dejstvo in nov dokaz tudi ni mogoče upoštevati naknadno pridobljenih stališč in mnenj upravnih organov ter strokovnih organizacij. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka iz prve točke 260. člena ZUP.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZGO-1B člen 123. SPZ člen 67. ZUS-1 člen 25, 25/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - odstranitev polovice dvojčka - poseg v skupne dele - stroški upravnega spora
Glede na konkretne dejanske okoliščine oziroma način gradnje obstoječega dvojčka (njegovih konstrukcijskih elementov) z odstranitvijo investitorjevega dela ne bo prišlo do (gradbenega) posega v vmesno steno oz. drug skupen konstrukcijski element. Za samo odstranitev objekta tožnikovo soglasje zato ni potrebno neglede na to, da gre pri odstranitvi polovice dvojčka za ločitev investitorjevega dela objekta od dotedanje skupne vmesne stene.
Čeprav je sodišče delno ugodilo tožbi, so stroški tega sodnega postopka oziroma nagrada za odvetnikovo delo z vidika določb Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu enaki, kot če bi tožnik uspel v celoti.
Prizadeta stranka, ki je v tem upravnem sporu zastopala nasprotni interes od tožnikovega in s tem nastopala na strani toženke ter zagovarjala stališča izpodbijane odločbe, ni upravičena do povračila stroškov upravnega spora. Poleg tega iz stališč, navedenih v 12. in 13. točki obrazložitve, izhaja, da prizadeta stranka v odgovoru, ki ni obligatoren in njegova opustitev za stranko nima posledic, ni navedla ničesar, kar bi bilo pomembno za odločitev v tej zadevi, pa to ne bi bilo navedeno že v izpodbijani odločbi.