ZKme-1 člen 144. ZKZ člen 31. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34, 34/3.
register kmetijskih gospodarstev - sprememba GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - zakupna pogodba
Prvostopenjski organ je pravilno štel, da tožeča stranka izkazuje pogoje za izvedbo postopka vpisa GERK na zemljišču, vendar je po ugotovitvi, da je na tem zemljišču že vpisan GERK drugega nosilca, pravilno in skladno z določbami Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, B.B. poslala poziv za predložitev dokazov o uporabi kmetijskih zemljišč. B.B. je toženi stranki predložil zakupno pogodbo, s katero je izkazal pravico do uporabe zemljišča parc. št. 2484. V zadevi torej niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 34. člena Pravilnika, ker upravni organ izda odločbo o vpisu GERK le v primeru, ko dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča, predložita oba nosilca kmetijskih gospodarstev na prekrivajočih GERK-ih, ki pa se o uporabi ne moreta sporazumeti.
Fizična oseba ima v skladu s 24. členom ZKZ kot predkupna upravičenka po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj) prednost pred osebo, ki uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot drug kmet).
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge - zavrženje vloge
Rok za vložitev prošnje za izdajo posebne odločbe o ugotovitvi dovoljenja za stalno prebivanje tujca in prijavljenem stalnem prebivališču po ZUSDDD je določen v prehodni določbi 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUSDDD, ki je začela veljati dne 24. 7. 2010 (ZUSDDD-B). Skladno z navedeno določbo se je morala prošnja vložiti v roku treh let od uveljavitve te novele, torej najkasneje do 24. 7. 2013.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - delovni spor - izredna odpoved delovnega razmerja - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je preuranjeno zavrnila prošnjo prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Objektivnega pogoja verjetnosti izgleda za uspeh ni preizkusila in tudi ni dokazno ocenila posameznih listin v spisu. Tako ni presodila vložene tožbe pred delovnim in socialnim sodiščem, iz katere izhajajo tožbene navedbe oziroma opis samega dejanskega stanja s predlaganimi dokazi in zaslišanjem prič. Iz vložene tožbe izhaja tudi očitana procesna kršitev delodajalcu glede vročitve vabila na razgovor med tožničinim bolniškim staležem, kar naj ne bi bilo zakonito.
Do 30. 7. 2014 veljaven ZIZ je v 298.e členu določal, da pregon disciplinskih kršitev zastara v enem letu od dneva kršitve (prvi odstavek 298.e člena ZIZ), v vsakem primeru pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona (šesti odstavek 298.e člena ZIZ).
evidentiranje urejene meje - parcelacija - parcelacija za potrebe razlastitve - mejna obravnava - domneva strinjanja s pokazano mejo
Zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije je ob ugotovitvi, da je občina upravljavec javne ceste, ki poteka tudi po zemljiški parceli št. 884/3, na podlagi petega odstavka 13. člena ZCes-1, vložila upravičena oseba.
Iz zapisnikov mejne obravnava izhaja, da se tožnik z mejo po podatkih zemljiškega katastra ni strinjal, ni pa v postopku želel pokazati svoje meje, zato je nastopila zakonska fikcija iz petega odstavka 31. člena ZEN. Glede na navedeno je upravni organ imel podlago za odločitev, da se evidentira meja, urejena po podatkih zemljiškega katastra.
koncesija - podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbiro najugodnejšega ponudnika
V javnem razpisu je bilo jasno določeno, da bo izbran ponudnik, ki bo ponudil najnižjo ceno. Da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno, pa med strankama niti ni sporno. Ob kriteriju najnižje ponujene cene sodišče zato pritrjuje toženi stranki, da je bila izbira koncesionarja po pridobitvi popolnih ponudb pravilno opravljena brez opravljenih dodatnih pogajanj.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prijava terjatve v stečaj - stroški postopka - obrazložitev odločbe
Skladno z določbami ZFPPIPP lahko upniki v postopku osebnega stečaja prijavijo tudi bodoče, pogojne terjatve in si tako zagotovijo poplačilo iz razdelitvene mase. Glede prijave terjatve iz naslova stroškov izvršilnega in pravdnega postopka pa sodišče opozarja na določbo 24. člena ZBPP in dolžnost tožene stranke, da takšno trditev presodi z vidika te določbe. To iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zato je tožena stranka navedeno odločitev sprejela preuranjeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Pogoj v izpodbijani odločbi – to je, da mora tožnica v roku osmih dni po vložitvi predloga za razdelitev nepremičnine pri pristojnem sodišču obvestiti organ za BPP – je administrativen. Neizpolnitev takega (administrativnega) pogoja nima za posledico prenehanja pravice do BPP po petem odstavku 28. člena ZBPP.
Razlaga (in uporaba) določb tretjega in petega odstavka 28. člena ZBPP v pomenu, da ima (tudi) neizpolnitev naloženega administrativnega pogoja, da mora prosilec organ za BPP v določenem roku po tem, ko je izpolnil pogoj, vezan na uporabo dodeljene BPP, obvestiti o tem organ za BPP, za posledico prenehanje pravice do BPP (in vračilo prejete BPP, kolikor so stroški nastali), je protiustavna.
Določbo petega odstavka 28. člena ZBPP je treba razlagati v pomenu, da gre pri neizpolnitvi določenega roka ali pogoja, ki ima za posledico prenehanje pravice do BPP, za uporabo BPP v nasprotju z namenom, za katerega je bila dodeljena oziroma za drugačno nepravilno uporabo BPP.
ZUTD člen 164, 164/1, 172, 172/3, 172/3-2. Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku člen 7, 10.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra
Pogoji za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev so predpisani v ZUTD. Izpolnjevanje kadrovskih, organizacijskih in prostorskih pogojev ter pridobitev bančne garancije se ne ugotavlja uradoma, temveč na podlagi dokazil, ki jih predloži delodajalec. Ker tožnica vseh zahtevanih dokazil iz 164. člena ZUTD ni predložila in torej ni izkazala izpolnjevanja pogojev, je nastopila situacija, ki je po zakonu razlog za odvzem dovoljenja oziroma za izbris iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
ZIKS-1 člen 8, 8/2, 8/3, 79. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 85, 85/1, 85/2.
premestitev obsojenca - premestitev v drug zavod - razlogi za premestitev - ogroženost obsojenca - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je v pritožbi le konkretiziral svoje navedbe iz prošnje za premestitev, zlasti v povezavi z razlogi prvostopne odločbe, zaradi česar bi moral drugostopni organ njegove pritožbene ugovore obravnavati po vsebini. Med razlogi, zaradi katerih je bila njegova premestitev zavrnjena, je namreč med drugim tudi izostanek konkretnih navedb o nepravilnostih s strani zaposlenih, ki pa jih je tožnik v pritožbi (glede na očitek v prvostopni odločbi) konkretiziral s podrobnimi opisi posameznih dogodkov, ki po tožnikovem mnenju izkazujejo ogroženost, šikaniranje in ignoriranje s strani zaposlenih v zavodu, kar pa je bil (kot tožnik navaja) poglavitni razlog za vložitev prošnje za premestitev. Tovrstnih navedb pa nikakor ni možno opredeliti kot nova dejstva ali/oziroma nove dokaze. Ker pa teh ugovorov organ ni preizkusil, bi pa lahko pripeljali do drugačne odločitve organa, če bi jih, sodišče odločitve organa ne more preizkusiti, saj je ostalo zaradi kršitve določb postopka dejansko stanje v tem delu nerazčiščeno oziroma pomanjkljivo ugotovljeno.
Po 76.b členu ZDDV-1, s katerim je v naš pravni red uvedena solidarna odgovornost za plačilo DDV, je vsak davčni zavezanec identificiran za namene DDV v Sloveniji solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Navedena določba je skladna z 205. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, ki je nadomestila Šesto direktivo in katerih določbe je Slovenija sprejela v svoj pravni red z ZDDV-1 oziroma pred tem ZDDV.
dohodnina - status rezidenta - uradno prijavljeno stalno prebivališče
V zadevi je sporen tožnikov položaj rezidenta Slovenije v davčnem letu 2013 do 28. 8. 2013. V vsebinskem pogledu gre (zgolj) za ugotavljanje tožnikovega rezidentskega statusa in ne za uveljavljanje upravičenj na podlagi določb relevantne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Zato (še) ni podlage za ugotavljanje rezidentskega statusa z uporabo določb konvencije, temveč se o vprašanju rezidentstva odloča izključno po določbah ZDoh-2. Pri tem med strankama ni spora o tem, da je imel tožnik do 28. 8. 2013 uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. To pomeni, da je bil do tega dne po določbi 1. točke 6. člena ZDoh-2 davčni rezident Slovenije. Rezidentski status v Nemčiji, ki ga tožnik dokazuje (šele) v tožbi, na ugotavljanje statusa rezidenta v Sloveniji, ki se opravi po slovenskih predpisih, ne vpliva.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - nepojasnjen vir premoženja - dokazno breme
Iz izpodbijane odločbe sledi, da so sredstva za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, precej presegla tožnikove napovedane dohodke za isto obdobje. Zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, da niso bili podani pogoji za ugotavljanje davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, po katerem so za ugotavljanje zadevne (precejšne) razlike med dohodki in sredstvi za privatno potrošnjo, kar je pogoj za odmero davka po citirani določbi, relevantni (le) dohodki, ki jih je zavezanec davčno napovedal in ne tudi dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - prijavljeno stalno prebivališče
Besedilo 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 ne omogoča razlage, da sta kot pogoj za davčno oprostitev predpisana le lastništvo in dejansko bivanje ter da prijavljeno stalno prebivališče ni pogoj, temveč le eno od možnih sredstev dokazovanja dejanskega bivanja. Iz zakona nedvoumno izhaja, da so predpisani pogoji trije in da morajo biti izpolnjeni kumulativno.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namenska raba zemljišča - za odločitev relevanten predpis
Prvostopenjski organ je kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, ker o vlogah za odobritev pravnega posla ni odločil z eno odločbo. Vrhovno sodišče je v načelnem pravnem mnenju, ki je bilo sprejeto na občni seji 6. 4. 2012, namreč izrecno navedlo, da upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov.
Od tega, ali se prodaja gozd ali kmetijska zemljišča, je odvisna presoja, ali je organ predkupno pravico pravilno ugotavljal po ZKZ, ali pa bi moral uporabiti ZG.
davčna izvršba - pritožba dolžnika zoper sklep o davčni izvršbi - sredstvo izvršbe - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - obstoj terjatve
Odločitev je sporna v delu, ki se nanaša na sredstvo izvršbe, saj tožnica trdi, da dolg iz posojilne pogodbe več ne obstoji, kar pomeni, da ugovarja (pravni) podlagi za opravljeni rubež. Navedbe o neobstoju terjatve so sicer res eden od štirih razlogov iz 174. člena ZDavP-2, ki jih lahko uveljavlja dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kar pa še ne pomeni, da bi dolžnik ne mogel izpodbijati sklepa iz tega razloga. Tudi sredstvo izvršbe je del izpodbijanega sklepa, zoper katerega ima dolžnik možnost pritožbe, ki je omejena le v smislu, da z njo ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Vendar pa tudi po presoji sodišča tožnica ni uspela dokazati, da je terjatev njene dolžnice iz posojilne pogodbe (delno) prenehala.
davek na dediščine in darila - davčna stopnja - dedna transmisija
Pri določitvi davčne stopnje je davčni organ upošteval le neposredno razmerje med zapustnikom in dedinjo, kot to določa 8. člen ZDDD, in ugotovil, da v razmerju do zapustnika tožnica ne sodi v katerega od davčno ugodnejših dednih redov po tem členu zakona. V zadevi je pri tem sporna upoštevnost dedne transmisije. Ker za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ (čeprav je preživel zapustnika), lahko sodišče za zapustnikove dediče razglasi dediče med postopkom preminulega dediča; gre za dedovanje dedne pravice med postopkom preminulega dediča. V obravnavanem primeru dedna transmisija nedvomno izhaja tudi iz sklepa o dedovanju, po katerem zapuščino iz tega sklepa deduje tožnica zaradi prikrajšanja nujnega deleža pokojnega zapustnikovega sina v I. dednem redu. To pa, ob upoštevanju 14. člena ZDDD, po katerem se davek odmeri na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, in stališča Ustavnega sodišča, da je treba pri določitvi višine davčne obveznosti upoštevati ne samo sorodstveno razmerje, temveč tudi prehode premoženja, terja upoštevanje vseh prehodov premoženja (dediščine) in davčne obveznosti pri teh prehodih, kolikor je to v korist davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - zavrženje prošnje
Tožena stranka je ugotovila, da gre za zahtevek, o katerem je bilo že v celoti pravnomočno odločeno. Izdana je bila zavrnilna odločba, ker je tožnica v izvršilnem postopku, glede katerega zaproša za dodelitev BPP, že izčrpala vsa pravna sredstva. Sklicuje se na 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožnica pa tudi v tem postopku dodelitve BPP ne zatrjuje drugačnega dejanskega stanja v smeri, da bi bili v istem izvršilnem postopku sedaj podani njeni verjetnejši izgledi za uspeh.
upravni spor - obnova postopka v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova sodnega postopka, v izvrševanju katerega je bil izdan sklep z dne 24. 4. 2015, predlagateljem za varstvo oziroma izboljšanje pravnega položaja ni več potrebna. S tem je odpadel njihov pravni interes za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočno sodbo I U 1099/2014-5 z dne 24. 2. 2015. Na obstoj pravnega interesa pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi v postopku s pravnimi sredstvi.