mednarodna zaščita - begunec - dejanje preganjanja - pogoji za priznanje statusa subsidiarne zaščite - notranja razselitev - test razumnosti
Morebitne težave pri iskanju dela ali stanovanja same zase še ne izključujejo možnosti notranje zaščite, a pod pogojem, da imajo prosilci v takih okoliščinah zagotovljen dostop do zdravstvene oskrbe in do finančne ter druge pomoči UNHCR ali lokalnih oblasti.
davek na dediščine in darila - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javna korist - trditveno in dokazno breme
Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je pogoj za odložitev izvršitve škoda, ki grozi tožniku zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva in hkrati takšna, da pretehta javno korist, ki jo zasleduje izpodbijani akt. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se davek čim prej izterja, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Tožnik mora težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj do stopnje verjetnosti tudi izkazati.
Pritrditi je mogoče ugotovitvi, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz druge alineje drugega odstavka 28. člena ZVK za izrek začasne prepovedi dejanja, ki je ocenjeno kot dejanje nelojalne konkurence, saj med strankami ni sporno, da je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložena tožba zaradi dejanj nelojalne konkurence. Kljub temu je treba tožbi zaradi napačne uporabe materialnega prava ugoditi, saj inšpekcijski organ v izreku ni le izrekel prepovedi ponujanja semen v trgovinah v vrečkah s spornim izgledom, temveč je ugotovil, da gre za dejanje nelojalne konkurence, s katerim bi utegnilo priti do zamenljivosti in zavajanja potrošnikov in do zmede na trgu glede prodajalca.
ZKme-1 člen 144. ZKZ člen 31. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34, 34/3.
register kmetijskih gospodarstev - sprememba GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - zakupna pogodba
Prvostopenjski organ je pravilno štel, da tožeča stranka izkazuje pogoje za izvedbo postopka vpisa GERK na zemljišču, vendar je po ugotovitvi, da je na tem zemljišču že vpisan GERK drugega nosilca, pravilno in skladno z določbami Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, B.B. poslala poziv za predložitev dokazov o uporabi kmetijskih zemljišč. B.B. je toženi stranki predložil zakupno pogodbo, s katero je izkazal pravico do uporabe zemljišča parc. št. 2484. V zadevi torej niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 34. člena Pravilnika, ker upravni organ izda odločbo o vpisu GERK le v primeru, ko dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča, predložita oba nosilca kmetijskih gospodarstev na prekrivajočih GERK-ih, ki pa se o uporabi ne moreta sporazumeti.
društvo - vpis sprememb v register društev - obnova postopka
Ob vložitvi predloga za obnovo postopka je organ ugotovil, da je sporno, ali je bil občni zbor društva, na katerem je bila sprejeta sprememba zastopnika društva, sklican v skladu s statutom društva in Zakonom o društvih. A.A., ki je bila kot „prejšnja“ predsednica društva in njegova „prejšnja“ zakonita zastopnica vpisana tudi v register društev, je namreč zatrjevala, da o izrednem občem zboru društva ni bila obveščena, in da na zboru ni sodelovala niti niso sodelovali vsi člani društva ter k temu priložila določene listine, s katerimi je dokazovala to svojo trditev.
uporabno dovoljenje - potrdilo o uporabnem dovoljenju - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt
Tožnik v postopku ni izkazal, da je bil objekt v današnjih gabaritih zgrajen pred letom 31. 12. 1967. To pa pomeni, da tudi ni izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za izdajo potrdila o uporabnem dovoljenju po določbi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Določbo prvega odstavka 21. člena ZKZ v zvezi s četrtim odstavkom 20. člena istega zakona je mogoče razlagati samo tako, da zakon kot pravočasno „dopušča“ oddajo izjave o sprejemu ponudbe na predpisani način še zadnji dan roka za njeno oddajo. Čeprav izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana ponudniku, je mogoče iz sodne prakse Vrhovnega sodišča ugotoviti, da za pravočasno poslano ponudbo zadostuje, da je ta poslana samo upravni enoti in ne tudi ponudniku.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - skrajšani ugotovitveni postopek
Toženka se je v obrazložitvi svoje odločitve omejila izključno na okoliščine, ki jih kot podlago za njeno odločanje primeroma našteva peti odstavek 88. člena KZ-1. Na njihovi podlagi je prišla do ugotovitve, ki jo navedena zakonska določba določa kot temeljno pri odločanju o pogojnem odpustu, in sicer, da ni mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
upravni spor - obnova postopka v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova sodnega postopka, v izvrševanju katerega je bil izdan sklep z dne 24. 4. 2015, predlagateljem za varstvo oziroma izboljšanje pravnega položaja ni več potrebna. S tem je odpadel njihov pravni interes za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočno sodbo I U 1099/2014-5 z dne 24. 2. 2015. Na obstoj pravnega interesa pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi v postopku s pravnimi sredstvi.
omejevalna ravnanja - usklajeno ravnanje - javno naročanje - usklajeno določanje cen - omejevalni sporazum - vzporedno ravnanje - pravica do izjave - dokaz z zaslišanjem stranke
V dokaz svojih zatrjevanj je tožnik predlagal zaslišanje svojih zakonitih zastopnikov, glede namena in vsebine dogovarjanja, vendar toženka dokazov ni izvedla, zato je sprejela svojo oceno o obstoju neposredne komunikacije kršiteljic glede usklajenega določanja dogovorjenih cen, v kateri naj bi sodeloval tudi tožnik, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava.
ničnost odločbe - ničnostni razlog - neizvršljivost odločbe - mrtvi osebi izdana odločba - sprememba potrdila o pravnomočnosti
Nepravilno je stališče upravnega organa, da je odločba o odvzemu nacionaliziranega zemljišča iz posesti prejšnjega lastnika ter imetnika pravice uporabe na tem zemljišču izvršljiva, tudi če je navedeni v času izdaje odločbe že mrtev. Kadar izrek odločbe nasprotuje pravnemu redu, je (namreč) podana pravna neizvršljivost odločbe. Stranka postopka je lahko le oseba s pravno sposobnostjo (to je sposobnostjo pridobivati pravice in prevzemati obveznosti) in ki jo imajo, ko gre za fizične osebe, le žive fizične osebe.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - prijavljeno stalno prebivališče
Besedilo 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 ne omogoča razlage, da sta kot pogoj za davčno oprostitev predpisana le lastništvo in dejansko bivanje ter da prijavljeno stalno prebivališče ni pogoj, temveč le eno od možnih sredstev dokazovanja dejanskega bivanja. Iz zakona nedvoumno izhaja, da so predpisani pogoji trije in da morajo biti izpolnjeni kumulativno.
davek na dediščine in darila - davčna stopnja - dedna transmisija
Pri določitvi davčne stopnje je davčni organ upošteval le neposredno razmerje med zapustnikom in dedinjo, kot to določa 8. člen ZDDD, in ugotovil, da v razmerju do zapustnika tožnica ne sodi v katerega od davčno ugodnejših dednih redov po tem členu zakona. V zadevi je pri tem sporna upoštevnost dedne transmisije. Ker za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ (čeprav je preživel zapustnika), lahko sodišče za zapustnikove dediče razglasi dediče med postopkom preminulega dediča; gre za dedovanje dedne pravice med postopkom preminulega dediča. V obravnavanem primeru dedna transmisija nedvomno izhaja tudi iz sklepa o dedovanju, po katerem zapuščino iz tega sklepa deduje tožnica zaradi prikrajšanja nujnega deleža pokojnega zapustnikovega sina v I. dednem redu. To pa, ob upoštevanju 14. člena ZDDD, po katerem se davek odmeri na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, in stališča Ustavnega sodišča, da je treba pri določitvi višine davčne obveznosti upoštevati ne samo sorodstveno razmerje, temveč tudi prehode premoženja, terja upoštevanje vseh prehodov premoženja (dediščine) in davčne obveznosti pri teh prehodih, kolikor je to v korist davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - zavrženje prošnje
Tožena stranka je ugotovila, da gre za zahtevek, o katerem je bilo že v celoti pravnomočno odločeno. Izdana je bila zavrnilna odločba, ker je tožnica v izvršilnem postopku, glede katerega zaproša za dodelitev BPP, že izčrpala vsa pravna sredstva. Sklicuje se na 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožnica pa tudi v tem postopku dodelitve BPP ne zatrjuje drugačnega dejanskega stanja v smeri, da bi bili v istem izvršilnem postopku sedaj podani njeni verjetnejši izgledi za uspeh.
usklajeno ravnanje - določanje cen zdravil v humani medicini - delitev trga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
S strani tožnika ponujena razlaga obstoja stika med kršiteljicami in pomena medsebojne komunikacije, z vidika vsebine spornih dokumentov ni bila ustrezno vsebinsko preizkušena. S strani toženke upoštevani dokazi so za tožnika predstavljali pomemben obremenilni dokaz, toženka pa je z zavrnitvijo izvedbe predlaganih dokazov tožniku odvzela možnost obrambe v smislu drugačnega razumevanja vsebine teh sporočil oziroma njihovega neupoštevanja.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - nepojasnjen vir premoženja - dokazno breme
Iz izpodbijane odločbe sledi, da so sredstva za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, precej presegla tožnikove napovedane dohodke za isto obdobje. Zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, da niso bili podani pogoji za ugotavljanje davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, po katerem so za ugotavljanje zadevne (precejšne) razlike med dohodki in sredstvi za privatno potrošnjo, kar je pogoj za odmero davka po citirani določbi, relevantni (le) dohodki, ki jih je zavezanec davčno napovedal in ne tudi dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
dohodnina - status rezidenta - uradno prijavljeno stalno prebivališče
V zadevi je sporen tožnikov položaj rezidenta Slovenije v davčnem letu 2013 do 28. 8. 2013. V vsebinskem pogledu gre (zgolj) za ugotavljanje tožnikovega rezidentskega statusa in ne za uveljavljanje upravičenj na podlagi določb relevantne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Zato (še) ni podlage za ugotavljanje rezidentskega statusa z uporabo določb konvencije, temveč se o vprašanju rezidentstva odloča izključno po določbah ZDoh-2. Pri tem med strankama ni spora o tem, da je imel tožnik do 28. 8. 2013 uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. To pomeni, da je bil do tega dne po določbi 1. točke 6. člena ZDoh-2 davčni rezident Slovenije. Rezidentski status v Nemčiji, ki ga tožnik dokazuje (šele) v tožbi, na ugotavljanje statusa rezidenta v Sloveniji, ki se opravi po slovenskih predpisih, ne vpliva.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namenska raba zemljišča - za odločitev relevanten predpis
Prvostopenjski organ je kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, ker o vlogah za odobritev pravnega posla ni odločil z eno odločbo. Vrhovno sodišče je v načelnem pravnem mnenju, ki je bilo sprejeto na občni seji 6. 4. 2012, namreč izrecno navedlo, da upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov.
Od tega, ali se prodaja gozd ali kmetijska zemljišča, je odvisna presoja, ali je organ predkupno pravico pravilno ugotavljal po ZKZ, ali pa bi moral uporabiti ZG.
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se poleg ZDoh-2 uporablja tudi ZDDPO-2, ki napotuje na uporabo računovodskih standardov. Uporaba SRS je torej obvezna in velja za vse gospodarske subjekte, tudi za tiste, ki opravljajo dejavnosti odvetništva. Določbe, na katere se sklicuje tožnica (OZ, ZodvT), urejajo razmerje med odvetnikom in stranko ter nimajo vpliva na izpolnjevanje davčnih obveznosti. Prihodki in odhodki se upoštevajo v skladu s temeljno računovodsko predpostavko strogega upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov, kar pomeni, da se poslovni dogodek pripozna takrat, ko se pojavi, in ne šele ob plačilu. Zato je odločitev organa, ki je povečal davčno osnovo iz naslova prihodkov od opravljenih storitev zastopanja strank v nezaključenih sodnih postopkih, pravilna in utemeljena v določbah 48. člena ZDoh-2, 12. člena ZDDPO-2 in SRS 18.15.
Odhodki iz naslova izplačanih kilometrin pravilno niso bili priznani, saj naknadno predloženi potni nalogi niso verodostojne knjigovodske listine, ki bi izkazovale, da so bile službene poti resnično opravljene z lastnim vozilom tožnice. Iz spornih potnih nalogov ni razvidno, kdo od zaposlenih je opravil pot s službenim vozilom, niti ni naveden namen poti oziroma opis naloge. Pri tem je napačno tožbeno stališče, da bi organ ob ugotovljenih neskladnostih in pomanjkljivostih, to je neverodostojnosti predloženih listin, moral izvesti postopek ocene davčne osnove. Ugotovljena neverodostojnost knjigovodskih listin je podlaga za to, da se odhodek davčno ne prizna, ne pa dejstvo, ki bi narekovalo ugotavljanje davčne osnove z oceno.
Po 76.b členu ZDDV-1, s katerim je v naš pravni red uvedena solidarna odgovornost za plačilo DDV, je vsak davčni zavezanec identificiran za namene DDV v Sloveniji solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Navedena določba je skladna z 205. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, ki je nadomestila Šesto direktivo in katerih določbe je Slovenija sprejela v svoj pravni red z ZDDV-1 oziroma pred tem ZDDV.