tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poročilo natečajne komisije - merila za izbiro in metode preverjanja usposobljenosti - zavrženje tožbe
Po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za upravne akte iz 2. člena ZUS-1. Značilnost upravnih aktov glede na to zakonsko določbo je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta. Vsi izpodbijani akti pa ne vsebujejo nobene vsebinske odločitve o kakšni materialni pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in niso bili izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije.
ZKme-1 člen 144. ZKZ člen 31. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34, 34/3.
register kmetijskih gospodarstev - sprememba GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - zakupna pogodba
Prvostopenjski organ je pravilno štel, da tožeča stranka izkazuje pogoje za izvedbo postopka vpisa GERK na zemljišču, vendar je po ugotovitvi, da je na tem zemljišču že vpisan GERK drugega nosilca, pravilno in skladno z določbami Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, B.B. poslala poziv za predložitev dokazov o uporabi kmetijskih zemljišč. B.B. je toženi stranki predložil zakupno pogodbo, s katero je izkazal pravico do uporabe zemljišča parc. št. 2484. V zadevi torej niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 34. člena Pravilnika, ker upravni organ izda odločbo o vpisu GERK le v primeru, ko dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča, predložita oba nosilca kmetijskih gospodarstev na prekrivajočih GERK-ih, ki pa se o uporabi ne moreta sporazumeti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - skladnost projekta s prostorskim aktom - garaža
V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1 je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom. To pomeni, da je upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pri oceni dopustnosti gradnje vezan na prostorske akte, ki urejajo območje nameravane gradnje. Glede na določbe Odloka o zazidalnem načrtu Selo, relevantne za gradnjo na sporni parceli, za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt niso izpolnjeni zakonski pogoji, ker obravnavani gradnji (gradnja garaže in gradnja pokritega parkirišča z garažnimi vrati) nista skladni s prostorskim aktom, ki umestitev pomožnih objektov predvideva le v sklopu objekta.
davek na dediščine in darila - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javna korist - trditveno in dokazno breme
Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je pogoj za odložitev izvršitve škoda, ki grozi tožniku zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva in hkrati takšna, da pretehta javno korist, ki jo zasleduje izpodbijani akt. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se davek čim prej izterja, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti. Tožnik mora težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj do stopnje verjetnosti tudi izkazati.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge - zavrženje vloge
Rok za vložitev prošnje za izdajo posebne odločbe o ugotovitvi dovoljenja za stalno prebivanje tujca in prijavljenem stalnem prebivališču po ZUSDDD je določen v prehodni določbi 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUSDDD, ki je začela veljati dne 24. 7. 2010 (ZUSDDD-B). Skladno z navedeno določbo se je morala prošnja vložiti v roku treh let od uveljavitve te novele, torej najkasneje do 24. 7. 2013.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - delovni spor - izredna odpoved delovnega razmerja - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je preuranjeno zavrnila prošnjo prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Objektivnega pogoja verjetnosti izgleda za uspeh ni preizkusila in tudi ni dokazno ocenila posameznih listin v spisu. Tako ni presodila vložene tožbe pred delovnim in socialnim sodiščem, iz katere izhajajo tožbene navedbe oziroma opis samega dejanskega stanja s predlaganimi dokazi in zaslišanjem prič. Iz vložene tožbe izhaja tudi očitana procesna kršitev delodajalcu glede vročitve vabila na razgovor med tožničinim bolniškim staležem, kar naj ne bi bilo zakonito.
koncesija - podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbiro najugodnejšega ponudnika
V javnem razpisu je bilo jasno določeno, da bo izbran ponudnik, ki bo ponudil najnižjo ceno. Da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno, pa med strankama niti ni sporno. Ob kriteriju najnižje ponujene cene sodišče zato pritrjuje toženi stranki, da je bila izbira koncesionarja po pridobitvi popolnih ponudb pravilno opravljena brez opravljenih dodatnih pogajanj.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 14.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - javni razpis - razpisni pogoji - prevzem celotne kmetije - lastništvo traktorja
Bistveno v zadevi je potrdilo Upravne enote Laško, iz katerega je razvidno, da je bil prenosnik A.A. na dan tožnikove oddaje vloge na javni razpis dne 27. 12. 2012 še vedno lastnik traktorja Universal 550 DTC. Šele 19. 6. 2013, to je po oddaji vloge in izdani prvi odločbi v tem postopku, je lastnik traktorja postal prevzemnik kmetije (tožnik). To pa pomeni, da tožnik ni prevzel celotne kmetije prenosnikov, saj je traktor delovni stroj, namenjen opravljanju kmetijske dejavnosti.
ZUTD člen 164, 164/1, 172, 172/3, 172/3-2. Pravilnik za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku člen 7, 10.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra
Pogoji za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev so predpisani v ZUTD. Izpolnjevanje kadrovskih, organizacijskih in prostorskih pogojev ter pridobitev bančne garancije se ne ugotavlja uradoma, temveč na podlagi dokazil, ki jih predloži delodajalec. Ker tožnica vseh zahtevanih dokazil iz 164. člena ZUTD ni predložila in torej ni izkazala izpolnjevanja pogojev, je nastopila situacija, ki je po zakonu razlog za odvzem dovoljenja oziroma za izbris iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - nepojasnjen vir premoženja - dokazno breme
Iz izpodbijane odločbe sledi, da so sredstva za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, precej presegla tožnikove napovedane dohodke za isto obdobje. Zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, da niso bili podani pogoji za ugotavljanje davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, po katerem so za ugotavljanje zadevne (precejšne) razlike med dohodki in sredstvi za privatno potrošnjo, kar je pogoj za odmero davka po citirani določbi, relevantni (le) dohodki, ki jih je zavezanec davčno napovedal in ne tudi dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - res iudicata - zavrženje prošnje
Tožena stranka je ugotovila, da gre za zahtevek, o katerem je bilo že v celoti pravnomočno odločeno. Izdana je bila zavrnilna odločba, ker je tožnica v izvršilnem postopku, glede katerega zaproša za dodelitev BPP, že izčrpala vsa pravna sredstva. Sklicuje se na 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožnica pa tudi v tem postopku dodelitve BPP ne zatrjuje drugačnega dejanskega stanja v smeri, da bi bili v istem izvršilnem postopku sedaj podani njeni verjetnejši izgledi za uspeh.
ZIKS-1 člen 8, 8/2, 8/3, 79. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 85, 85/1, 85/2.
premestitev obsojenca - premestitev v drug zavod - razlogi za premestitev - ogroženost obsojenca - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je v pritožbi le konkretiziral svoje navedbe iz prošnje za premestitev, zlasti v povezavi z razlogi prvostopne odločbe, zaradi česar bi moral drugostopni organ njegove pritožbene ugovore obravnavati po vsebini. Med razlogi, zaradi katerih je bila njegova premestitev zavrnjena, je namreč med drugim tudi izostanek konkretnih navedb o nepravilnostih s strani zaposlenih, ki pa jih je tožnik v pritožbi (glede na očitek v prvostopni odločbi) konkretiziral s podrobnimi opisi posameznih dogodkov, ki po tožnikovem mnenju izkazujejo ogroženost, šikaniranje in ignoriranje s strani zaposlenih v zavodu, kar pa je bil (kot tožnik navaja) poglavitni razlog za vložitev prošnje za premestitev. Tovrstnih navedb pa nikakor ni možno opredeliti kot nova dejstva ali/oziroma nove dokaze. Ker pa teh ugovorov organ ni preizkusil, bi pa lahko pripeljali do drugačne odločitve organa, če bi jih, sodišče odločitve organa ne more preizkusiti, saj je ostalo zaradi kršitve določb postopka dejansko stanje v tem delu nerazčiščeno oziroma pomanjkljivo ugotovljeno.
Po 76.b členu ZDDV-1, s katerim je v naš pravni red uvedena solidarna odgovornost za plačilo DDV, je vsak davčni zavezanec identificiran za namene DDV v Sloveniji solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Navedena določba je skladna z 205. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, ki je nadomestila Šesto direktivo in katerih določbe je Slovenija sprejela v svoj pravni red z ZDDV-1 oziroma pred tem ZDDV.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namenska raba zemljišča - za odločitev relevanten predpis
Prvostopenjski organ je kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, ker o vlogah za odobritev pravnega posla ni odločil z eno odločbo. Vrhovno sodišče je v načelnem pravnem mnenju, ki je bilo sprejeto na občni seji 6. 4. 2012, namreč izrecno navedlo, da upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov.
Od tega, ali se prodaja gozd ali kmetijska zemljišča, je odvisna presoja, ali je organ predkupno pravico pravilno ugotavljal po ZKZ, ali pa bi moral uporabiti ZG.
davek na dediščine in darila - davčna stopnja - dedna transmisija
Pri določitvi davčne stopnje je davčni organ upošteval le neposredno razmerje med zapustnikom in dedinjo, kot to določa 8. člen ZDDD, in ugotovil, da v razmerju do zapustnika tožnica ne sodi v katerega od davčno ugodnejših dednih redov po tem členu zakona. V zadevi je pri tem sporna upoštevnost dedne transmisije. Ker za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ (čeprav je preživel zapustnika), lahko sodišče za zapustnikove dediče razglasi dediče med postopkom preminulega dediča; gre za dedovanje dedne pravice med postopkom preminulega dediča. V obravnavanem primeru dedna transmisija nedvomno izhaja tudi iz sklepa o dedovanju, po katerem zapuščino iz tega sklepa deduje tožnica zaradi prikrajšanja nujnega deleža pokojnega zapustnikovega sina v I. dednem redu. To pa, ob upoštevanju 14. člena ZDDD, po katerem se davek odmeri na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, in stališča Ustavnega sodišča, da je treba pri določitvi višine davčne obveznosti upoštevati ne samo sorodstveno razmerje, temveč tudi prehode premoženja, terja upoštevanje vseh prehodov premoženja (dediščine) in davčne obveznosti pri teh prehodih, kolikor je to v korist davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Pogoj v izpodbijani odločbi – to je, da mora tožnica v roku osmih dni po vložitvi predloga za razdelitev nepremičnine pri pristojnem sodišču obvestiti organ za BPP – je administrativen. Neizpolnitev takega (administrativnega) pogoja nima za posledico prenehanja pravice do BPP po petem odstavku 28. člena ZBPP.
Razlaga (in uporaba) določb tretjega in petega odstavka 28. člena ZBPP v pomenu, da ima (tudi) neizpolnitev naloženega administrativnega pogoja, da mora prosilec organ za BPP v določenem roku po tem, ko je izpolnil pogoj, vezan na uporabo dodeljene BPP, obvestiti o tem organ za BPP, za posledico prenehanje pravice do BPP (in vračilo prejete BPP, kolikor so stroški nastali), je protiustavna.
Določbo petega odstavka 28. člena ZBPP je treba razlagati v pomenu, da gre pri neizpolnitvi določenega roka ali pogoja, ki ima za posledico prenehanje pravice do BPP, za uporabo BPP v nasprotju z namenom, za katerega je bila dodeljena oziroma za drugačno nepravilno uporabo BPP.
upravni spor - obnova postopka v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje predloga za obnovo postopka
Obnova sodnega postopka, v izvrševanju katerega je bil izdan sklep z dne 24. 4. 2015, predlagateljem za varstvo oziroma izboljšanje pravnega položaja ni več potrebna. S tem je odpadel njihov pravni interes za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočno sodbo I U 1099/2014-5 z dne 24. 2. 2015. Na obstoj pravnega interesa pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi v postopku s pravnimi sredstvi.
denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnost delne odločbe - ovire za vračilo v naravi - neizvršljivost odločbe - lastninska pravica tretje osebe - zemljišče, na katerem stojijo objekti v lasti tretje osebe
Tožnika zatrjevanega ničnostnega razloga nista izkazala, saj ni jasno niti, ali gre za isti predmet obravnave pred upravnim organom in pred rednim sodiščem, kot tudi ne, da sta tožnika lastnika v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin.
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se poleg ZDoh-2 uporablja tudi ZDDPO-2, ki napotuje na uporabo računovodskih standardov. Uporaba SRS je torej obvezna in velja za vse gospodarske subjekte, tudi za tiste, ki opravljajo dejavnosti odvetništva. Določbe, na katere se sklicuje tožnica (OZ, ZodvT), urejajo razmerje med odvetnikom in stranko ter nimajo vpliva na izpolnjevanje davčnih obveznosti. Prihodki in odhodki se upoštevajo v skladu s temeljno računovodsko predpostavko strogega upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov, kar pomeni, da se poslovni dogodek pripozna takrat, ko se pojavi, in ne šele ob plačilu. Zato je odločitev organa, ki je povečal davčno osnovo iz naslova prihodkov od opravljenih storitev zastopanja strank v nezaključenih sodnih postopkih, pravilna in utemeljena v določbah 48. člena ZDoh-2, 12. člena ZDDPO-2 in SRS 18.15.
Odhodki iz naslova izplačanih kilometrin pravilno niso bili priznani, saj naknadno predloženi potni nalogi niso verodostojne knjigovodske listine, ki bi izkazovale, da so bile službene poti resnično opravljene z lastnim vozilom tožnice. Iz spornih potnih nalogov ni razvidno, kdo od zaposlenih je opravil pot s službenim vozilom, niti ni naveden namen poti oziroma opis naloge. Pri tem je napačno tožbeno stališče, da bi organ ob ugotovljenih neskladnostih in pomanjkljivostih, to je neverodostojnosti predloženih listin, moral izvesti postopek ocene davčne osnove. Ugotovljena neverodostojnost knjigovodskih listin je podlaga za to, da se odhodek davčno ne prizna, ne pa dejstvo, ki bi narekovalo ugotavljanje davčne osnove z oceno.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - podatki v zbirki listin - zadnji vpisani podatki
Iz tretjega odstavka 9. člena ZEN kot tudi prvega odstavka 15. člena ZEN izhaja, da se pri uskladitvi podatkov zemljiškega katastra preverjajo zadnje vpisani podatki oziroma ujemanje zadnje vpisanih podatkov s podatki, ki izhajajo iz zbirke listin. V nasprotnem primeru bi ob potencialni spremembi podatkov na tej podlagi lahko prišlo do posega v dokončno oziroma pravnomočno urejena razmerja v zemljiškem katastru med lastniki oziroma uporabniki zemljišč oziroma stavb. Za dopustnost takega posega pa je treba, ob zagotovitvi materialnopravnih in procesnih garancij vseh udeležencev, izpeljati postopek po ZEN, ga zaključiti z izdajo ustrezne odločbe in po dokončnosti oziroma pravnomočnosti take odločbe opravljene spremembe tudi evidentirati.