brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba dohodkovnega položaja - obveznost javljanja sprememb
V zakonskih določbah 41. in 43. člena ZBPP ni podlage za to, da se tožniku kot sankcija, ker sprememb ni sporočil v predpisanem roku, naloži vračilo že plačane oziroma dodeljene BPP v celoti, kot to sledi iz izpodbijane odločbe. Strokovna služba namreč v takšnem primeru začne postopek po uradni dolžnosti in po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnem organu za BPP predlaga izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma obliko BPP (neupravičeno prejeta BPP). Iz spisov sledi, da je bilo tako storjeno tudi v konkretnem primeru in po izvedenem ugotovitvenem postopku izdana odločba, s katero je pristojni organ za BPP odločil, da je tožniku zaradi spremenjenih okoliščin (finančnega položaja) dne 10. 3. 2008 prenehala upravičenost do BPP. To pa pomeni, da tožniku do 10. 3. 2008 upravičenost do BPP ni prenehala, to pa obenem pomeni, da za BPP, ki je bila dodeljena tožniku do 10. 3. 2008, ni mogoče šteti, da je bila prejeta neupravičeno in da zato v tem delu ni podlage za njeno vračilo.
odločba o prekršku - stroški postopka - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršilno dejanje
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o prekršku, ki jo je dopustno izpodbijati le z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1. Ugovorov, s katerimi se izpodbija izvršilni naslov, zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, v katerem se izpodbija sklep o davčni izvršbi. Drugi tožbeni ugovori pa se nanašajo na izvršilna dejanja in že zato ne morejo vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa, zato jih sodišče vsebinsko ni presojalo.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoji - zaprtost finančne konstrukcije naložbe - potrdilo banke
Tožnica ni izpolnila pogoja, ki ga določa javni razpis v točki 4.1.1.8 kot enega izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni ob oddaji vloge, tj. finančna pokritost naložbe. Med strankami postopka ni sporno, da je tožnica vlogi priložila popravljeno izjavo z dne 10. 10. 2013 glede višine finančne pokritosti naložbe s strani banke (iz 50% na 100%). ZKme-1, na katerega se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi, pa določa v tretjem odstavku 57. člena, da se pri namerni vložitvi napačne vloge ali zahtevka stranko izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za koledarsko leto ugotovitve nepravilnosti in naslednje koledarsko leto.
ZFfS-1 člen 5. ZUP člen 214. Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS člen 52, 52/3.
fitofarmacevtska sredstva - izdaja dovoljenja za vzporedno trgovanje - identičnost fitofarmacevtskih sredstev - obrazložitev odločbe
Bistvena za izdajo dovoljenja za vzporedno trgovanje je ugotovitev, da sta sredstvi identični.
Glede na obrazložitev prvostopnega organa se njegove odločitve, glede na uporabljeno določbo 52. člena Uredbe št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, vprašanja identičnosti sredstev ne da preizkusiti. Odločba ne vsebuje razlogov glede neidentičnosti dodatkov, kar pa se je v nadaljnjem postopku izkazalo za sporno.
pogoji za razlastitev - javna korist - občinski ali državni lokacijski načrt - javna cesta
Javna korist, katere namen je razlastitev, se ugotavlja na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1, po katerem se šteje, da je javna korist za nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana (za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture), če so nepremičnine predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. Tožeča stranka pa nima sprejetega občinskega lokacijskega načrta in parcela št. 71/2 tudi ni navedena v nobenem državnem lokacijskem načrtu in ker je to dejstvo med strankami postopka nesporno, je pravilna odločitev obeh upravnih organov, da javna korist, ki je pogoj za razlastitev predmetne nepremičnine, v spornem primeru ni izkazana.
radarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - pogoji za podaljšanje rudarske pravice - potrdilo o skladnosti pridobivalnega prostora
Potrdilo o skladnosti pridobivalnega prostora je bilo izdano na podlagi četrtega odstavka 36. člena ZRud-1 (peti odstavek tega člena določa potrdilo o neskladnosti), ki določa izdajo takšnega potrdila v primeru ugotovljene skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora. Tudi iz vsebinske razlage potrdila izhaja, da je sicer sporno območje po tekstualnem delu Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine gozdno zemljišče, v grafičnem delu Odloka pa je na spornih zemljiščih točkovno označena lokacija peskokopa naravnega kamna. Tekstualni in grafični del vsakega prostorskega akta pa se morata ujemati. Ker torej kartografski in tekstualni del Odloka nista usklajena, se bo morala tožena stranka v ponovnem postopku vsebinsko opredeliti do takšnih odstopanj in upoštevati dejstvo, da je bila že leta 2009 sklenjena koncesijska pogodba za dodelitev rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje tehničnega kamna - dolomita v območju pridobivalnega prostora B.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev tožbe zoper izvedenca
Zgolj nestrinjanje z mnenjem sodnega izvedenca v postopku, v katerem je tožnica uveljavljala odškodninsko odgovornost zoper delodajalca, ne more biti razlog za vložitev tožbe zoper izvedenca. Tožena stranka je v predmetni zadevi ravnala pravilno, ko je v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP tožničino prošnjo za BPP zavrnila, saj je zadeva, v kateri prosi za BPP očitno nerazumna in so tožničina pričakovanja oziroma njen zahtevek v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.
odmera davka v posebnih primerih - predmet obdavčitve - metoda cenitve - obrnjeno dokazno breme - načelo zaslišanja stranke - obnova postopka odmere dohodnine
Poleg pogojev za ugotavljanje davčne osnove so v petem odstavku 68. člena ZDavP-2 določeni tudi vsi elementi, potrebni za izračun davčne obveznosti (davčna osnova, davčna stopnja, davčno obdobje). Gre za materialne določbe, ki so specialna ureditev v razmerju do določb ZDoh-2. Predmet obdavčitve po navedeni določbi pomeni na predpisani način ugotovljena razlika, ne glede na vir oziroma vrsto dohodkov, iz katerih izvira. Stališče, da bi davčni organ moral ugotoviti dejavnosti, s katerimi so bili doseženi neprijavljeni dohodki, ne drži. Na zavezancu je, da dokaže, da sredstva izvirajo iz neobdavčljivih virov. Metoda cenitve ni predpisana. Ker je cilj cenitve, da se čimbolj približa resničnemu dejanskemu stanju, metodo davčni organ izbere ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.
Skladno z načelom zaslišanja stranke je davčni organ dolžan stranki omogočiti, da se pred odločitvijo v zadevi izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Stališču tožnika, da je prišlo do kršitve tega načela, ker ga davčni organ pred izdajo odločbe ni seznanil z oceno dokazov, ki jih je tožnik predložil v fazi pripomb na zapisnik, ni mogoče slediti. Ni namreč razlogov, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja, vseh dokazov, s katerimi je razpolagal, ne bi predložil oziroma predlagal že v pripombah na zapisnik. Pogojevanje (dodatnih) dokaznih predlogov s seznanjenostjo o tem, kakšna je presoja predhodno predloženih, ni utemeljeno.
V primeru odmere po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za ugotavljanje davčne osnove davčnega obdobja, ki zajema več davčnih (koledarskih) let skupaj. To onemogoča obnovo postopkov odmere dohodnine po posameznih davčnih letih. Ker se dohodki, ki so bili že obdavčeni, v davčno osnovo ne vštevajo, izpodbijana odločba tudi ne vpliva na predhodno odmerjene in plačane davčne obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pomembnost zadeve - izid zadeve
V konkretnem primeru želi tožnica dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper A.A. zaradi plačila 380,00 EUR. Iz ugotovitev tožene stranke, ki jim tožnica konkretno ne ugovarja, izhaja, da sta tožnica in A.A. sklenila ustno podjemno (mandatno) pogodbo, po kateri se je tožnica zavezala opraviti določen posel, A.A. pa se je zavezal, da ji bo zato plačal. Sodišče se strinja s toženo stranko, da glede na zatrjevano vrednost, ki bi jo tožnica morala prejeti od A.A. (380,00 EUR), izid zadeve ni življenjskega pomena za tožnico.
dohodnina - davčni rezident - uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji - načelo pomoči zavezancu - načelo varstva pravic strank - po izdaji odločbe nastale okoliščine - središče osebnih in ekonomskih interesov - rezidentstvo po konvenciji in po zakonu o dohodnini - dvojno rezidentstvo
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da se tožnik za davčne namene v obdobju od 1. 1. 2013 dalje šteje za rezidenta Slovenije. Odločitev je utemeljena že na podlagi pogoja iz 1. točke 6. člena ZDoh-2, saj je imel tožnik ob izdaji izpodbijane odločbe v Sloveniji (še) uradno prijavljeno stalno prebivališče. Stališče, da je po navedeni določbi relevantno dejansko prebivanje, je v direktnem nasprotju z zakonskim besedilom, iz katerega jasno izhaja, da gre za formalni in ne za dejanski pogoj. Pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe se presoja glede na dejansko in pravno stanje ob njeni izdaji; po tem spremenjeno dejansko stanje je lahko le podlaga za izdajo nove odločbe.
Načela pomoči zavezancu iz 7. člena ZDavP-2 oziroma načela varstva pravic strank iz 7. člena ZUP in ne kakšne druge zakonske določbe ni mogoče razumeti tako, da bi davčnemu organu nalagala dolžnost, da zavezancu svetuje pri urejanju njegovih obveznosti po ZPPreb.
Ko oba davčna organa argumentirata, da ima tožnik središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, to lahko pomeni zgolj dodatno utemeljitev odločbe v smislu, da je izpolnjen tudi pogoj iz 5. točke 6. člena ZDoh-2. Pri tem gre še vedno za ugotavljanje rezidentskega statusa za davčne namene na podlagi določb slovenske notranje zakonodaje. Se pa pri presoji kriterija središča osebnih in ekonomskih interesov iz 5. točke 6. člena ZDoh-2 utemeljeno lahko upošteva tudi Komentar k 4. členu Vzorčne Konvencije OECD, in sicer zato, ker ta konvencija in po njenem vzoru sklenjene bilateralne KIDO poznajo vsebinsko primerljiv pojem središča življenjskih interesov. Po ustaljenih stališčih se pri določanju rezidentstva po tem kriteriju prednost pripisuje tesnejšim osebnim odnosom pred ekonomskimi.
Ponudba, dana na podlagi določb ZKZ (javna objava ponudbe), ponudnika veže ves čas do izteka roka za sprejem ponudbe in ponudnik svoje vezanosti na ponudbo ne more izključiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Glede na dejansko stanje v zadevi je organ za BPP pravilno uporabil določbo 5. alinee 8. člena ZBPP, ki jo je zakonodajalec uvrstil v določbe zakona ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu in je prošnjo tožnice zavrgel.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 10, 10/3. Pravilnik o projektni dokumentaciji člen 25, 25/1.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - začasen izbris iz imenika - potrditev vodilne mape projektne dokumentacije
Tožnikovo ravnanje, to je podpis in potrditev vodilne mape projektne dokumentacije v delu, ki se nanaša na elaborat geodetskega posnetka, v katerem je navedeno, da ga izdelalo podjetje B. d.o.o., ob ugotovljenem dejstvu, da tožnik ni podpisnik elaborata geodetskega načrta, predstavlja kršitev prvega odstavka 25. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji in šestega odstavka 6. člena ZEN in s tem kršitev 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojih potencialov 2007 - 2013 za obdobje 2013 - 2015 poglavje 12.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razvoj regij - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - časovna lista prejetih vlog
Iz javnega poziva izhaja, da bodo vloge, ki bodo pozvane k formalni dopolnitvi, na časovno listo formalno popolnih vlog uvrščene glede na poštni žig ali kopijo enako računu (datum, ura in minuta oddaje formalne dopolnitve, ob pogoju, da bo po dopolnitvi vloga formalno popolna). Ker v zadevi ni sporno, da je tožnica z dopolnitvijo vloge 19. 5. 2014 odpravila formalno nepopolnost vloge, je tožena stranka pravilno štela, da je bila formalno popolna vloga pri izvajalcu poštnih storitev oddana 19. 5. 2014, ob 9:08 uri in je zaradi uvrstitve na časovno listo formalno popolnih vlog zasedla 16 mesto. Posledica te uvrstitve pa je tudi pravilna ugotovitev tožene stranke, da so bila sredstva, ki so bila razdeljena na časovni listi formalno popolnih vlog vlagateljem uvrščenih pred tožnico, porabljena, zato tožnica s svojo vlogo ni bila upravičena do sofinanciranja.
KZ-1 člen 88, 88/5. ZUS-1 člen 40, 40/3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 130.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - sum storitve kaznivega dejanja
Sum storitve kaznivega dejanja je zadosten indic za pravno presojo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Navedena dejstva namreč utemeljujejo izrek, glede na 88. člen KZ-1, saj obrazložitev vsebuje dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge za v izreku navedeno odločitev.
disciplinski postopek - izrek disciplinskega ukrepa - Odvetniška zbornica - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Po ZOdv imajo odvetniki sodno varstvo zoper odločitev prvostopnega organa le v primerih, če gre za odločitev o vpisu ali zbrisu v imenik odvetnikov, kjer je možen upravni spor, ter v primeru, ko gre za odločanje v disciplinskih zadevah zaradi kršitev odvetniških dolžnosti, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni. Kljub nekaterim pomembnim javno-pravnim vidikom disciplinskega postopka znotraj odvetniške dejavnosti pa zakonodajalec ni predvidel sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločitev o izrečenem ukrepu opomina oziroma ukora.
varstvo konkurence - izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - seznanitev z dokazi
Zatrjevanje tožnice, da je bila preiskava, izvedena na sedežu tožnice, nezakonita, posledično pa so zato tudi dokazi pridobljeni nezakonito in se ne bi smeli uporabiti pri odločanju, ni razlog za izločitev direktorja agencije glede na določbe ZUP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - zavrženje prošnje
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP se nova zahteva zavrže tako v primeru, kadar o isti upravni zadevi že teče postopek, kot tudi, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Pri tem je zavrženje na podlagi formalno pravnomočne odločbe mogoče le v primeru, kadar se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
znamka - blagovna znamka - razlikovalni učinek - angleški jezik - izraz v splošni rabi - absolutni razlog za zavrnitev znamke
Urad RS za intelektualno lastnino je opisnost znaka pravilno ocenjeval glede na prijavljeno blago. Prav tako pa tudi glede na relevantnega potrošnika, saj namreč navaja, in v tem je logičen in prepričljiv ter mu sodišče sledi, da je upošteval, da gre za osveščenega, profesionalnega potrošnika, ki se dobro razume na lastnosti izdelkov, ki jih kupuje, saj gre za izdelke večje vrednosti, namenjene profesionalni uporabi.
Relevantni potrošnik besedno zvezo, ker gre za angleško skovanko, ne bo dojemal kot fantazijsko, brez določenega pomena glede na prijavljeno blago; to namreč pomeni, da naj ne bi poznal pomena v slovenskem jeziku, niti da gre pri tem za sistem upravljanja naprav oziroma strojev, kar pa ni ne logično, ne prepričljivo. Sodišče pa se strinja z uradom tudi, da gre pri besedni zvezi „touch & type“ za izraz v splošni rabi. Taki znaki pa morajo ostati v prosti rabi.
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - upravičenci po FIP
Zaključek prvostopnega organa o nemožnosti pridobitve odškodnine od tuje države za bivšega lastnika podržavljenega premoženja pok. A.A. (rojenega 1874) je napačen oziroma vsaj preuranjen. Ni namreč jasno, ali oziroma kdaj je pok. sin A.A. ml. (rojen 1906) pridobil stalno bivališče v Avstriji.