davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - vstopni DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - oddaja plovila v najem - opravljanje gospodarske dejavnosti
Iz točke a) 66. člena ZDDV-1 izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik nabavil plovilo, ki ga je knjižil med opredmetena osnovna sredstva ter od tega plovila uveljavljal v obračunu DDV. Tožnik pa v postopku ni izkazal, da bi v zvezi z nabavo tega plovila obstojali zakonski pogoji za odbitek vstopnega DDV po točki a) 66. člena ZDDV-1. Zgolj z enim računom, ki je izdan povezani osebi, pa tožnik ni izkazal, da bi predmetno plovilo dajal v najem.
Glede na to in upoštevaje, da novela ZPre-1F v prehodnih in končnih določbah tudi ni predvidela izvajanja novih (spremenjenih) določb 63. in 64. člena ZPre-1 (kot izhaja iz obrazložitve predloga novele, se z njima omogoča ponovna pridobitev glasovalnih pravic zaradi kršitve stanja glede imetništva glasovalnih pravic v ciljni družbi iz drugega odstavka 75. člena ZPre-1), sodišče toženki pritrjuje, da je pravilno zavrnila izdajo nove odločbe, s katero bi (lahko) drugače odločila o mirovanju glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi A., kot je bilo o tem že odločeno s pravnomočno odločbo z dne 4. 3. 2013.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Ker gre za drugo razrešitev v isti zadevi, je treba glede na enajsti odstavek 30. člena ZBPP šteti, da je bila tožniku BPP neupravičeno dodeljena.
DDV - davek na motorna vozila - vročitev upravnega akta - fikcija vročitve - vročitev pooblaščencu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
V zadevi tek rokov sicer ni sporen. Sporno pa je, ali je bila pritožbena odločba pravilno vročena tožniku. Tožnik namreč v tožbi zatrjuje, da mu je bila pravilno vročena pritožbena odločba šele 28. 7. 2014, ko je bila vročena sedanjemu pooblaščencu tožnika. Sodišče se ne strinja s stališčem tožnika, ko poskuša pojasniti, da v obravnavanem primeru ne gre za pravilno vročitev in ko se sklicuje na analogijo glede vročanja pravnim osebam po ZPP oz. navajanjem stališč iz odločbe Ustavnega sodišča U -I -279708 z dne 9. 7. 2009, s katero je razveljavilo nekatere določbe o vročanju iz 143. člena ZPP. V obravnavanem primeru ne gre za vročanje fizični osebi, kot želi prikazati tožnik, temveč gre za situacijo, ko je tožnika zastopala v upravnem postopku pravna oseba, družba A. d.o.o., kot izhaja tudi iz pooblastila z dne 29. 12. 2012, ki se nahaja v upravnih spisih. Zato po presoji sodišča tožnik nima prav, ko meni, da se v obravnavanem primeru niso pravilno uporabile določbe ZUP glede osebnega vročanja in fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP.
evidentiranje urejene meje - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožnici na stopnji verjetnosti nista izkazali nastanka težko popravljive škode, ki naj bi jo bilo z zadržanjem izvrševanja izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve sodišča treba preprečiti, zato je sodišče njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe ob uporabi določb drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zavrnilo.
DDV - nepriznavanje odbitka DDV - sodelovanje v goljufivi transakciji - opravljena storitev s tujimi delavci - dohodnina - odmera akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti
Tožniku se očita, da je vedel, da sodeluje v goljufivi transakciji, že zato, ker je pristal na izdajo računov s strani družb, s katerimi so bile zaračunane storitve njegovih in tujih delavcev in je torej na podlagi teh računov plačal tudi storitve, ki jih je opravil sam - s svojimi delavci ter po vseh spornih računih uveljavljal odbitek vstopnega DDV. Kolikor bi ravnal dobroverno, na tak način poslovanja ne bi pristal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Tožnik za vložitev revizije ne uveljavlja oziroma ne uveljavlja zadosti konkretizirano pravilnih razlogov za (verjetno) uspešno izpodbijanje pravnomočne sodbe Višjega sodišča, saj razloga napačne ugotovitve (uporabe) materialnega prava sploh ne opredeli, enako tudi ne razloga zaradi napačnega odločanja na I. in II. stopnji, razlog napačne ugotovitve pričanja, s čimer tožnik uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, pa ni revizijski razlog. Z navedbo v tožbi, da sodišče ni pravilno uporabilo materialnih določb, ki se nanašajo na odločanje o odškodninski odgovornosti odvetnika, pa tožnik tudi ne more doseči drugačne odločitve v zadevi ne zgolj zaradi njegove pavšalnosti, temveč tudi zato, ker bi ga moral konkretizirano uveljavljati že v svoji prošnji za dodelitev BPP. Tega pa ni storil. Pravilna je zato ocena organa za BPP, da tožnik ne izkazuje verjetnih izgledov za uspeh, če bi vložil revizijo.
Pri določitvi konkretnega števila točk po posameznem merilu je sodišče zadržano. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene. To izhaja tudi iz sodne prakse.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Če kmetijski inšpektor ugotovi, da uporabnik oz. obdelovalec ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ, mu naloži izvedbo primernih ukrepov. Če drugačno izkoriščanje kmetijskega zemljišča po samem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno, sme kmetijski inšpektor odrediti vzpostavitev prvotnega stanja na kmetijskem zemljišču. Uporaba kmetijskega zemljišča za skladiščenje hlodovine pa niti po določbah ZKZ niti z drugimi predpisi ni dovoljena. Rabo kmetijskih zemljišč določa ZKZ, ki pa za kmetijska zemljišča opredeljuje namensko rabo. Tako je po presoji sodišča ukrep kmetijskega inšpektorja, s katerim je prepovedal uporabo kmetijskega zemljišča v kakršenkoli drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in odredil vzpostavitev v prvotno stanje, pravilen in zakonit.
obnova postopka - obnova postopka vzpostavitve zemljišč v javno dobro - možnost udeležbe v postopku - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Prvostopenjski organ je opravil predhodni preizkus predloga za obnovo postopka. Preizkušal je, ali je predmetni predlog za obnovo dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. V postopku predhodnega preizkusa je ugotovil, da tožniki niso izpolnili že pogoja pravočasne vložitve predloga za obnovo postopka, zato je predlog z izpodbijani sklepom pravilno zavrgel.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pooblaščenec - napaka volje - soglasje lastnikov - združitev postopkov
Tožnica se moti, da ni bilo podanih vseh soglasij in da bi jo moral organ osebno povabiti, da se o poteku meje izjavi. Če pa je tožničin pooblaščenec na mejni obravnavi podal izjavo, ki vsebinsko ne izraža prave volje tožnice, pa lahko to napako volje tožnica uveljavlja v pravdnem postopku po tretjem odstavku 36. člena ZEN. Pojem zastopanja pomeni izražanje volje v imenu osebe, ki je zastopana pri določenem dejanju in ne zgolj nadomestitev same prezence osebe, kot to skuša prikazati tožnica.
Vložene zahteve se nanašajo na evidentiranje urejenih meja ali delov meja parcel, ki se vse nahajajo na istem območju in so si nekatere med njimi sosednje parcele, vse tri stranke z interesom pa so vložile zahtevo za evidentiranje urejene meje, torej zahtevo po 28. in nadaljnjih členih ZEN, zato je prvostopni organ po prejemu zahtev strank z interesom le-te na podlagi 130. člena ZUP združil v en postopek.
promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla
Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da so zakonski pogoji za odobritev pravnega posla izpolnjeni, je zahtevi najugodnejše ponudnice za nakup nepremičnine ugodil.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - novo dejstvo - subjektivni rok
V konkretni zadevi naj bi novo dejstvo, ki je razlog za obnovo postopka, predstavljalo dejstvo, da trener, ki naj bi bil v letu 2013 zaposlen pri tožniku in na račun katerega naj bi se tožniku sofinancirala sredstva, ni od 8. 4. 2013 več zaposlen pri tožniku. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kdaj in na podlagi česa naj bi upravni organ ugotovil navedeno novo dejstvo. S tem pa posledično tudi ni mogoče preizkusiti formalnih pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa, torej ali je bil postopek obnovljen v okviru predpisanega roka (subjektivni rok enega meseca).
promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla
Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da so zakonski pogoji za odobritev pravnega posla izpolnjeni, je zahtevi najugodnejšega ponudnika za nakup nepremičnin ugodil.
Dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izdaja posebne odločbe - rok za vložitev zahtevka - prepozna vloga - zavrženje vloge
Tožnica je v tožbi navedla drug razlog za nezakonitost prvostopenjskega sklepa, kot ga je navedla v pritožbi zoper prvostopenjski akt. V pritožbi namreč tožnica priznava, da je v zamudi, vendar pa utemeljuje, da za zamudo ni bila kriva, ampak naj bi jo povzročil upravni organ, ker ji ni izdal potrdila o nezakonitem izbrisu.
Tožnica v tožbi ne prilaga nobenih dokazov, da je res podala prošnji znotraj triletnega zakonskega roka.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Vračilo prejete brezplačne pravne pomoči je po določbah 48. člena vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Pri tem od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika
Pravice in obveznosti koncendenta in koncesionarja se lahko podrobneje določijo tudi v javnem razpisu in v koncesijski pogodbi. Zato določitev meril za izbiro koncesionarja v javnem razpisu ni v nasprotju z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Povprečni mesečni dohodek tožeče stranke in njenih družinskih članov je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožeča stranka zato ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe - sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - predlog za postavitev začasnega zastopnika
Pomanjkljivost tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, čeprav za to ni procesno sposoben, tudi po pozivu sodišča ni bila odpravljena, ker tožnikov zakoniti zastopnik tožbe ni odobril. Navedena pomanjkljivost onemogoča nadaljnji postopek, zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
Na temelju tožnikovih dejanj, ki jih zakoniti zastopnik ni odobril, ne morejo nastati taksne ali druge obveznosti, ki bi bremenile tožnika. Ker torej taksna obveznost za ta postopek sploh ni nastala, je treba tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavreči.
Sodišče je zavrglo tudi tožnikov predlog za postavitev začasnega zastopnika za zastopanje v tem upravnem sporu. Tožniku je bil zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti že postavljen skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso izkazane. Prav tako ni izkazan dvom v skrbnikovo skrbnost v tem postopku v smislu tretjega odstavka 79. člena ZPP.