evidentiranje meje - evidentiranje urejene meje - mejni ugotovitveni postopek
V upravnem postopku lahko upravni organ ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku, ki je bil glede ureditve meje med parcelama 2903/2 in 3698, obe k.o. ... ustavljen, glede preostalih obravnavanih mej pa tožnica sodnega postopka očitno niti ni sprožila. Evidentiranje meje kot urejene ni ovira, da se v sodnem postopku mejo uredi drugače.
S tem, ko je bila prvostopenjska odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, tožnik s tožbo, s katero tudi sam zahteva odpravo navedene odločbe, v tem primeru očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgledi za uspeh
V zadevi očitno ni podana verjetnost za uspeh v postopku uveljavljanja povrnitve tožnikovih vlaganj v tujo nepremičnino, saj so tožnikova pričakovanja oziroma njegova zahteva po vložitvi tožbe zaradi povračila vlaganj v tujo nepremičnino, kot je to navedel že organ v izpodbijani odločbi, očitno v nasprotju s pričakovanim izidom v morebitnem sodnem postopku.
ZUP člen 113, 113/1, 116. ZOdvT člen 13, 22, 22/2. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 14, 14/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stroški upravnega postopka - neocenljiva zadeva - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil le o stroških, ki so bili predmet odločanja po odpravljenem sklepu, torej le o stroških, ki so nastali do izdaje odpravljene odločbe z dne 9. 2. 2016, ne pa tudi o vseh ostalih stroških, o katerih do izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo odločeno. Navedena odločba je bila s sodbo sodišča I U 742/2016-7 z dne 31. 8. 2017 odpravljena, posledično kot akcesorni zahtevek, ki v celoti deli usodo odločitve o glavni stvari, pa tudi sklep o stroških št. 06122-61/2009-174 z dne 3. 3. 2016. V primeru odprave upravnega akta se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil odpravljeni upravni akt izdan, torej v stanje, kot da o zadevi še ni bilo odločeno. Prvostopenjski organ bi zato moral z izpodbijanim aktom odločiti o vseh do dneva izdaje izpodbijanega akta nastalih stroških postopka, o katerih še ni bilo odločeno.
Ker gre v tej zadevi za povprečno težko zadevo, se pri določanju količnika nagrade glede na določbo 13. člena ZOdvT uporabi srednja vrednost nagrade, kar pri razponu količnika od 0,5 do 2,5 (tarifna številka 2200 tedaj veljavne Tarife) pomeni količnik 1,5.
ZUreP-2 člen 220, 221, 221/1. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 30, 30/7, 30/9, 36.
Ko gre za legalizacijo obstoječega objekta, je investitor v enakem pravnem položaju kot investitor nove gradnje, za katero pridobiva gradbeno dovoljenje in je zato zavezan tudi k plačilu komunalnega prispevka. Zgolj priključitev objekta, za katerega ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, na komunalno infrastrukturo, ne legalizira tega objekta in zato tudi ne njegove priključitve na komunalno infrastrukturo. Tožniki bi svojo pravico priključiti objekt na obstoječo komunalno opremo konzumirali samo, če bi gradbeno dovoljenje pridobili in zgradili objekt v skladu z njim.
V primeru plačila komunalnega prispevka za objekt v solastnini glede na naravo stvari ni mogoče izhajati iz določb SPZ, ki določa, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (68. člen). Objekt se namreč priključi na komunalno opremo kot celota, tj. kot en objekt in ne po solastniških deležih. Glede na to pa je pravilna razlaga, da za plačilo komunalnega prispevka lastniki odgovarjajo kot eden, tj. nerazdelno, kot smiselno izhaja tudi iz jezikovne razlage zakona, ki govori o lastniku kot zavezancu za plačilo. Razporeditev plačila med njimi je stvar njihovega notranjega razmerja.
Javni razpis za dodelitev radijske frekvence, ki se nanaša na oddajno točko Vogel 105,9 MHz, je bil nesporno razveljavljen. Četudi bi držalo, da je komisija najbolje ocenila njegovo ponudbo (česar sodišče ni ugotavljajo), pa to ne bi pomenilo, da je bil tožnik izbran oziroma da je pridobil kakšno pravico. Tožnik bi namreč šele s pravnomočnostjo odločbe, ki jo na podlagi Javnega razpisa izda toženka, pridobil pravico, da uporablja radijsko frekvenco oziroma bi šele z izdajo odločbe, s katero bi bil izbran drug ponudnik, imel pravico zoper njo uveljavljati pravno sredstvo. V upravnem postopku, ki ga toženka z izpodbijanim aktom posledično ustavlja, tako v tožnikov položaj ni bilo poseženo, saj radijska frekvenca ni bila in ne bo podeljena nobenemu (drugemu) ponudniku. Nadalje sodišče sodi, da tožnik tudi v primeru uspeha s to tožbo po nobeni določbi ZEKom-1 ne bi mogel zahtevati, da se radijska frekvenca podeli njemu. Zato za tožbo nima pravnega interesa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija v upravnem sporu - objektivni pogoj - zavrženje vloge - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat reklo, npr. v sodbah I U 1033/2016 in I U 1026/2016), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - ekonomski razlog
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč
Pri nujni brezplačni pravni pomoči gre za dodelitev pomoči zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, zaradi katere bi prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Tožnik je želel oprostitev plačila stroškov za prevoz na glavno obravnavo, ker je pričakoval, da bo razpisana obravnava, kar pa ni pogoj, ki bi dopuščal dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči.
Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravica do izjave, je glavna obravnava, zaradi česar morajo imeti stranke možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo, saj gre na ta način za enako varstvo pravic strank iz 22. člena Ustave RS, vendar tožnik ravno iz razloga, ker predmetna obravnava še ni bila razpisana, ni izkazal nastanka stroškov, za katere je zaprosil za oprostitev plačila brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh zadeve - trditveno breme
Tožnica v tožbi ni navedla nobenega konkretnega razloga oziroma argumenta, zakaj bi imelo pravno sredstvo verjetne izglede za uspeh, sodišče pa procesne ali materialno-pravne nezakonitosti v izpodbijanem aktu tudi ni našlo po uradni dolžnosti, zato lahko sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe na podlagi pooblastila zakonodajalca iz 2. odstavka 71. člena ZUS-1, po katerem sodišču ni treba ponovno navajati istih razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi.
omejitev gibanja - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - begosumnost
Upoštevaje predložene fotokopije osebnih dokumentov v zadevi (več) ne obstaja očiten dvom v njegovo istovetnost oz. državljanstvo.
Za obstoj razloga omejitve gibanja po 2. alinei prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost.
Po presoji sodišča je toženka v izpodbijanem sklepu v zadostni meri pojasnila, o katerih dejstvih, na katerih temelji tožnikova prošnja za mednarodno zaščito, je za odločitev o prošnji potreben osebni razgovor s tožnikom, saj je informacije mogoče pridobiti le od njega osebno (namreč glede tega, ali in kako je na tožnika vplivala razveza njegovih staršev, ali in kako mu je bilo onemogočeno pridobivanje dela v Maroku ter kakšne težave naj bi tožnik imel z maroškim kraljem).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nerazumnost zadeve - stečaj - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj
Določbe ZBPP, upoštevaje namen, ki ga zasleduje brezplačna pravna pomoč, ne utemeljujejo zavrnitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu zgolj zato, ker ga je v postopku, v katerem ta prosi za brezplačno pravno pomoč, dolžan po zakonu zastopati stečajni upravitelj. Zastopanje po ustrezno strokovno usposobljeni osebi je namreč bistvenega pomena za učinkovito uresničevanje pravice posameznika do sodnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - drugi stroški postopka
Po petem odstavku 26. člena ZBPP sicer brezplačna pravna pomoč lahko zajema tudi t.i. druge stroške postopka, vendar pa po določbah ZBPP in Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku sem ne sodijo tožnikovi stroški komuniciranja z odvetnikom. Kolikor bodo stroški komuniciranja s stranko nastali odvetniku, jih bo ta lahko uveljavljal v okviru že dodeljene brezplačne pravne pomoči.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - nedržavni subjekt - informacije o izvorni državi
V okoliščinah, ko tožnik ni izkazal ne razlogov preganjanja ne grožnje resne škode ob vrnitvi v Pakistan, tožena stranka ni imela obveznosti, da bi po uradni dolžnosti preverjala informacije o stanju v izvorni državi, kajti ta obveznost velja takrat, ko prosilec navede takšne elemente, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, da njegova prošnja z vidika varstva 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma z vidika 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah ni očitno neutemeljena.
Po drugem odstavku 70. člena ZMZ-1 se tožba zoper sklep iz 84. člena tega zakona lahko vloži v treh dneh od vročitve. V obravnavani zadevi je bil izpodbijani sklep, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je sodišču predložila tožena stranka, tožeči stranki vročen 29. 6. 2020. Rok za vložitev tožbe je po navedenem začel teči 30. 6. 2020 in je iztekel 2. 7. 2020. Tožeča stranka je sodišču tožbo poslala priporočeno po pošti dne 4. 7. 2020.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - tožba v upravnem sporu - pravnomočnost - res iudicata
Po uradnih podatkih, ki se vodijo pri temu sodišču, je bila o isti zadevi, to je o tožbi s predlogom za izdajo začasne odredbe že pravnomočno odločeno in sicer s sodbo in sklepom opr. št. I U 819/2020-8 z dne 3. 7. 2020. Ker je bila po povedanem o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna sodba in sklep in tako o predmetni zadevi že pravnomočno odločeno, je sodišče moralo obravnavano tožbo zavreči.
Z izpodbijano odločbo je bilo razveljavljeno podaljšanje vozniškega dovoljenja z dne 5. 11. 2019. S tem je zahtevek tožeče stranke za podaljšanje vozniškega dovoljenja ostal nerešen, kar pomeni, da mora prvostopenjski organ, ki je pristojen za odločanje v postopku izdaje oziroma podaljšanja vozniškega dovoljenja v zvezi s tem zahtevkom ponovno odločiti oziroma izdati novo odločbo, četudi tožena stranka v izreku izpodbijane odločbe ni izrecno navedla, da se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, pač pa je navedla zgolj to, da se vozniško dovoljenje z navedeno serijsko številko razveljavi po nadzorstveni pravici.
Izdaja začasne odredbe - kar izhaja že iz prvega odstavka 32. člena ZUS-1 in takšna je tudi ustaljena sodna praksa - je vezana na uvedbo in tek upravnega spora, kar pomeni na obstoj tožbe, ki je uspešno prestala predhodni preizkus z vidika obstoja procesnih predpostavk za njeno vsebinsko obravnavanje.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora zaradi narave postopka in kratkih rokov za odločanje že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda za njo težko popravljiva. Na tožniku je tako trditveno, kot dokazno breme.
Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določeno realno izkazane posledice in takšni, kot jih je mogoče dokazno ovrednotiti. Podana mora biti neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti.
Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (1997) člen 4. ZDoh-2 člen 5, 6.
dohodnina - rezident - davčni zavezanec - stalno in začasno prebivališče stranke
Tožeča stranka je kot rezident Slovenije vložila napoved za odmero dohodnine in v njej napovedala dohodke, prejete pri tujem delodajalcu v Švici. Kljub izrecnemu pozivu davčnega organa, naj predloži potrdilo, da je davčni rezident Švice, stranka tega potrdila ni predložila. Zato ni uspela dokazati, da je (tudi) davčni rezident Švice in da izpolnjuje pogoje za uveljavljanje pravic po mednarodni konvenciji.