Toženka je navedla razumne in logične razloge, zaradi katerih tožnika pogojno ni odpustila s prestajanja kazni, tako da prosti preudarek ni bil uporabljen v nasprotju z namenom, za katerega je določen in tudi niso bile prekoračene njegove meje. Za sklepanje na tožnikovo ponovitveno dejavnosti zadostuje že ugotovitev, da zoper tožnika tečejo pred sodišči v Republiki Sloveniji še drugi kazenski postopki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodno varstvo - začetek kazenskega postopka
Po prvem odstavku 7. člena ZBPP se lahko BPP odobri samo za sodne postopke ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, oprava posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pa še ne pomeni, da je v teku sodni postopek v smislu definicije kazenskega postopka po določbi prvega odstavka 19. člena ZKP.
Navedba davčnega organa, da sklepa, da so bile listine (delovni nalogi) sestavljene za potrebe DIN, ker jih tožnik v postopku DIN do izdaje zapisnika ni predložil, ne zadošča. Prav tako toženka ne pojasni, zakaj naj predložene listine ne bi izkazovale obsega storitev po vrstah in obsegu, torej, v čem naj bi bile neverodostojne. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, s čim naj bi bilo izkazano, da zaračunana storitev ni bila opravljena.
V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv poslan na navaden elektronski naslov in ne v varni elektronski predal, kar je neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Tožniku torej ni mogoče očitati zamude roka pri dostavi zaprošene dokumentacije na podlagi nepravilno vročenega poziva, zato je utemeljen tožnikov ugovor, da mu pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe.
ZDavP-2 člen 111, 111/1, 111/2, 121, 121/1. ZUS-1 člen 64, 64/2.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - izpolnjena davčna obveznost - sklep o zavarovanju - prenehanje - ugotovitev nezakonitosti akta - ugotovitvena sodba
Med strankama ni sporno, da je bila obravnavana davčna obveznost, ki je bila zavarovana z izpodbijanim začasnim sklepom o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, izpolnjena oziroma plačana. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sodišče tožnikovemu tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanega začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ni ugodilo, saj je izpodbijani sklep prenehal že po samem zakonu na podlagi prvega odstavka 121. člena ZDavP-2. Po povedanem si tožnik s tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanega sklepa, ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
Ugotovitev obstoja pričakovane davčne obveznosti in višine sta vsebinska pogoja za izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa do vseh tožnikovih ugovorov glede obstoja davčne obveznosti (navideznosti posla) in tudi glede višine (da je davčni dolg poravnal) v postopku ni v celoti opredelil, s čimer je bila strojena bistvena kršitev določb postopka izpodbijani sklep pa je posledično nezakonit.
davčna izvršba - davčni dolg v tujini - zaprosilo za izterjavo - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev v zvezi z davki - enoten izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova - pravica do izjave
Iz enotnega izvršilnega naslova izhaja, da naj bi bil izvršilni naslov, odločba britanskega davčnega organa, vročena tožniku, kakor to zahteva nacionalna zakonodaja države prosilke, v nadaljevanju enotnega izvršilnega naslova pa je mogoče razbrati, da datum vročitve izvršilnega naslova v državi prosilki ni na razpolago. Ob upoštevanju 12. člena Direktive Sveta 2010/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, ki določa, katere podatke mora vsebovati enotni izvršilni naslov (med drugim podatke za identifikacijo prvotnega izvršilnega naslova, vključno z vsemi datumi, ki so pomembni za postopek izvršitve), oz. ob upoštevanju priloge II Izvedbene uredbe komisije (EU) št. 1189/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive Sveta 2010/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi, ki v točki 8 izrecno določa, da je potrebno v enotnem izvršilnem naslovu navesti datum vročitve prvotnega izvršilnega naslova, je datum vročitve izvršilnega naslova potreben za veljaven enoten izvršilni naslov.
ZUS-1 člen 2, 4, 17, 17/5, 33, 33/2, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 49.
pravniški državni izpit (PDI) - upravni spor - subsidiarni upravni spor - človekove pravice - zapisnik - javna listina - upravni akt - stranka v postopku - adhezijski postopek
Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS, da ocena ne more biti predmet upravnega spora, je logično, da potem ne more biti predmet upravnega spora tudi na zapisniku protokolirano dejstvo, da so bile tri ocene negativne. Posledično pa tudi zapisnik sam po sebi ne more biti predmet sodnega varstva. Zaradi tega je sodišče tožbo zavrglo, saj tožnik izpodbija akt, ki niti ni upravni akt niti akt, ki bi se sploh lahko izpodbijal v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic.
Drugo tožena stranka je bila kot predsednik izpitne komisije že postavljena, izpit je bil zaključen, s čimer je bilo tudi dejanje zaključeno. Prihodnje negotovo dejstvo, torej ponovna postavitev drugo tožene stranke za člana komisije, pa še ni nastopilo in zaradi tega takega tožbenega zahtevka ni mogoče postaviti. Tako je tudi v primeru tega tožbenega zahtevka podan razlog za zavrženje tožbe iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker tožnik s tožbo izpodbija dejanje, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu.
Glede tožbe zoper drugo toženo stranko pa je razen iz zgoraj navedenih razlogov podan še dodaten razlog za zavrženje tožbe, saj kot fizična oseba ne more biti tožena stranka v upravnem sporu.
lekarniška dejavnost - podružnica - molk organa - rok za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa
Prvostopenjski organ bi moral o tožničini vlogi odločiti v roku, ki ga za to določa zakon. Enako bi moral ravnati drugostopenjski organ. Po presoji sodišča je zato zahteva tožnice, da mora toženka o njeni vlogi odločiti, v skladu z določbo 28. člena ZUS-1, utemeljena.
ZTuj-2 člen 78, 78/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tridnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel v petek 24. 7. 2020, tožeča stranka pa je tožbo vložila priporočeno po pošti 14. 8. 2020, to je po izteku roka, določenega v prvem odstavku 78. člena ZTuj-2. Sodišče je zato moralo tožbo kot prepozno zavreči.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/1.. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2/2, 63, 63/1, 96, 96/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - obnova postopka - prenos sredstev na privatizacijski račun
Tožeča stranka je v tožbi predlagala obnovo postopka, ki je bil končan z izpodbijano odločbo. Predloga za obnovo postopka tožeča stranka ni obrazložila, v tožbi pa je navedla razloge za nezakonitost izpodbijane odločbe.
Upravno sodišče na podlagi navedenega ne more odločati o obnovi upravnega postopka pri toženi stranki, ampak le o obnovi postopka upravnega spora pred Upravnim sodiščem. Predlog za obnovo postopka tako ni dovoljen in ga je sodišče zato zavrglo na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS‑1. Navedbe tožeče stranke o nezakonitosti izpodbijane odločbe je sodišče obravnavalo v okviru presoje utemeljenosti tožbe.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - identiteta - postopek odstranitve tujca - zloraba postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Za odreditev omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je omejitev gibanja dopustna le, če pristojni organ preverja ali ugotavlja prosilčevo istovetnost ali državljanstvo. Navedenega ukrepa ni mogoče izreči že v stanju, ko pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo, vendar je ne preverja. Izpodbijani ukrep je na navedeni podlagi mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve identitete ali državljanstva. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
Tožnik s tem, ko do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil nobenega osebnega dokumenta s fotografijo, ni ravnal v skladu z zakonom in ni nedvomno izkazal svoje identitete, vendar to ne zadostuje za obstoj očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost, to je, da tožnik ni oseba, za katero se izdaja. Tožnik s tem, ko toženki ne predloži osebnega dokumenta, otežuje njegovo identifikacijo, zlasti pa morebitno vračanje v izvorno državo, vendar pa to še ne pomeni, da osebni podatki, ki jih navaja, niso resnični. Zgolj očiten dvom v resničnost zatrjevane identitete pa je lahko razlog za omejitev gibanja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Izpodbijani sklep je po presoji sodišča nezakonit v delu, ki se nanaša na 1. alinejo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 tudi zato, ker iz njegove obrazložitve ni razvidno toženkino dolžnostno ravnanje (kar tožnik v tožbi uveljavlja s sklicevanjem na potrebno presojo sorazmernosti in v tem okviru nujnosti ukrepa), torej na kakšen način bo toženka preverjala tožnikovo istovetnost.
ZMZ-1 je s tem, ko je v besedilo prej navedene tretje alineje prvega odstavka 84. člena vključen tudi pogoj, da je imel prosilec „možnost zaprositi za mednarodno zaščito“, določa prav objektivno merilo v smislu točke določbe (d) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive. Navedena določba Recepcijske direktive namreč med objektivna merila celo izrecno uvršča („vključno s tem“) okoliščino, da „je prosilec že imel priložnost začeti azilni postopek“.
plačilni nalog - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Izpodbijana sodba in plačilni nalogi, na katere se v tožbi sklicuje tožnik, ne predstavljajo upravnih aktov v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijali v upravnem sporu. Sodba namreč predstavlja odločitev, ki jo je sprejelo sodišče kot nosilec sodne veje oblasti za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1), plačilni nalogi pa so bili izdani v postopku o prekršku na podlagi določb ZP-1, in ne na upravnem področju v okviru izvrševanja upravne funkcije.
Glede plačilnih nalogov, izdanih v prekrškovnem postopku, in sodbe okrajnega sodišča, ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo in to v prekrškovnem postopku.
ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - subjektivni pogoj - obrazložitev upravne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Utemeljen je tožbeni ugovor, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način je tožena stranka prišla do povprečnega mesečnega zneska plače za relevantno obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, saj je naveden zgolj znesek 956,09 EUR kot povprečna mesečna višina dohodka, kar ne zadostuje standardu obrazloženosti odločbe, da bi jo bilo mogoče preizkusiti.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPVPJN člen 2, 39a, 42, 49. ZPVPJN-C člen 21, 21/2.
javno naročanje - sodno varstvo - procesne predpostavke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZPVPJN ni prinesel nobene spremembe, zaradi katere ne bi bili (več) upoštevni argumenti Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS o tem, da odločitve Državne revizijske komisije niso upravni akt, zoper katerega bi bila tožba v upravnem sporu dopustna.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - stečajni postopek - ugovor zoper osnovni seznam - osnovni seznam preizkušenih terjatev
Tožena stranka je odločitev, da prosilca izpolnjujeta objektivni pogoj za dodelitev BPP, oprla na dejansko ugotovitev, da želita prosilca BPP zaradi sestave in vložitve ugovora zoper popravljen (dopolnjen) osnovni seznam preizkušenih terjatev, v stečajnem postopku, ki je v teku zoper bivšega prosilkinega partnerja in očeta mladoletnega prosilca, zoper katerega imata prosilca več terjatev, med drugim tudi iz naslova neizplačanih preživnin za mladoletnega sina, na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe in na podlagi več pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi. Pri tem je pravilno uporabila materialno pravo, konkretno določbo 24. člena ZBPP v povezavi z določbo 62. do 66. člena ZFPPIPP, zato je sodišče tožbo po ugotoviti, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, kot neutemeljeno zavrnilo.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - bistvena kršitev določb postopka
Nepravilno oziroma preuranjeno je postopanje tožene stranke, ko je vlogo, v kateri je prosilec navedel dve opravilni številki zadeve, ki sta bili razveljavljeni in vrnjeni v novo sojenje, kot neutemeljeno zavrnila, saj iz navedenih okoliščin izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v zadevi, ki jo opredeljuje več opravilnih številk, po vsebini pa gre za eno zadevo.
V namen popolne ugotovitve dejanskega stanja, ki vpliva na pravilno in zakonito odločitev, bi morala tožena stranka tožnika pozvati na dopolnitev vloge v delu opredelitve zadeve, za katero zaproša za dodelitev BPP. Ker tožena stranka tožnika ni pozvala na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP in gre za nerazumljivost tožnikove prošnje iz formalnih razlogov (zaradi pomanjkljivosti glede obveznih sestavin vloge), je s tem zagrešila bistveno kršitev določb postopka, saj je to vplivalo na zakonitost in pravilnost njene odločitve.
Toženka je v projektnih pogojih določila neobstoječ pogoj, zato se šteje, kot če sploh ne bi bil določen. Prav tako projektni pogoj tudi ne more biti abstraktna zahteva po splošnem spoštovanju predpisov.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1,84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - dvom - postopek odstranitve tujca iz države - zloraba postopka mednarodne zaščite - objektivni kriterij - zmotna uporaba materialnega prava
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za očiten dvom v istovetnost določene osebe. Tak dvom bi bil na primer podan, če bi prosilec tekom postopka spreminjal svoje osebne podatke, če bi na primer dajal različne podatke o svojem imenu, priimku, datumu rojstva, državljanstvu in podobno. Tožena stranka pa različnega podajanja osebnih podatkov tožniku ne očita.
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi ni navedla, kako bo s pridržanjem tožnika preverjala njegovo istovetnost.
V zvezi z odreditvijo ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce zmotno uporabljeno materialno pravo, saj za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito v ZMZ-1 v okoliščinah, ko objektivni kriteriji iz točke (d) tretjega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito niso ustrezno implementirani, ni zakonske podlage.
obnova upravnega postopka - rok za vložitev predloga - prepozen predlog za obnovo postopka - 5. točka 260. člena ZUP
Tožnikov predlog za obnovo, ki je bil vložen 12. 4. 2018 iz obnovitvenih razlogov po 1. in 5. točki 260. člena ZUP, je prepozen, ker je bil povsem očitno vložen po poteku triletnega objektivnega roka, predpisanega v četrtem odstavku 263. člena ZUP.
V primeru iz 2. točke 260. člena ZUP so okoliščine iz 265. člena ZUP izkazane le, če se stranka sklicuje na pravnomočno kazensko sodbo, sklep o ustavitvi kazenskega postopka, ali pa na okoliščine, zaradi katerih kazenskega postopka sploh ni bilo mogoče začeti.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - druga javnopravna stvar
Narava sklenjene pogodbe s kabelskim operaterjem in dogovorjena obveznost oziroma storitev kabelske distribucije programov, tudi po presoji sodišča, tožnika ne more razbremeniti zakonske obveznosti plačila RTV prispevka, ravno nasprotno, dejstvo, da je tožnik naročnik kabelskega operaterja dokazuje imetništvo ustreznega sprejemnika za sprejem programov in s tem možnost sprejemanja programov RTV Slovenija. Ker je postal tožnik zavezanec za plačilo RTV prispevka leta 2014 in ker je sodišče presodilo, da tožnika reklamacija računa oziroma nestrinjanje s programi RTV Slovenija ne razbremenjuje obveznosti plačila, uveljavljani tožbeni ugovori pa ne vplivajo na obveznost plačila RTV prispevka, sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.
večstanovanjska stavba - upravnik večstanovanjske stavbe - upravljanje večstanovanjske stavbe - vpis novega upravnika
Na podlagi določbe 7. člena SZ-1 je mogoče sklepati, da ima lahko večstanovanjska zgradba več hišnih številk. Vendar dejstvo ločenih vhodov in zanje določenih samostojnih hišnih številk ne utemeljuje razlage tožene stranke, da sme vsak samostojni vhod sklepati samostojno pogodbo o opravljanju upravniških storitev.
Upravni organ je ugotovil, da je bila pogodba sklenjena le za del večstanovanjske stavbe, saj je bila sklenjena le za en vhod in ne za celotno večstanovanjsko stavbo in da torej ni bila sklenjena s predpisano večino in da posledično niso izpolnjeni pogoji za vpis tožnika kot novega upravnika v register upravnikov stavb.