davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - pogoji za vračilo - vozilo za prevoz družin - prva registracija vozila
V konkretnem primeru ne gre za prvi promet oziroma prvo registracijo zadevnega vozila, kar preprečuje uveljavljanje oprostitve oziroma vračila davka, ki ga zahteva tožnica. Kar je tudi logično, saj je bil davek že plačan pri prvem nakupu oziroma registraciji zadevnega vozila. Ta pa lahko, kot rečeno bremeni le prvega kupca, ki bi (ob izpolnjenih pogojih iz 5. člena) lahko zahteval, da se ga oprosti plačila, pa tega očitno ni storil. Ne more pa tega zahtevati nadaljnji kupec vozila, ki bi s tem ne le neupravičeno, temveč tudi v nasprotju z zakonom posegel v že zaključeno davčno-pravno razmerje.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Po presoji sodišča je očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
davek na dodano vrednost (DDV) - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka
S tem, ko je pritožbeni organ I. točko izreka odmerne odločbe odpravil, po mnenju sodišča ni izdal upravnega akta, ki bi lahko postal dokončen. Po presoji sodišča je napačno stališče toženke, da je odločba Ministrstva za finance DT-499-16-99/2016-6 z dne 2. 6. 2017 glede točke I. izreka odmerne odločbe postala dokončna. Glede na dejstvo, da je pritožbeni organ odpravil točko I izreka odmerne odločbe, ni s tem v ničemer oblikoval ali spremenil pravnega položaja tožnika in tudi ni ugotavljal pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato odločitev pritožbenega organa o odpravi točke I izreka odmerne odločbe ni upravni akt in ne more dobiti učinka materialne dokončnosti oziroma pravnomočno urejenih upravopravnih razmerij.
Tožnik je svoj položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku pridobil na podlagi vknjižbe svoje hipoteke. Sedaj, ko le-te nima več (kar tudi ni sporno), njegov pravni interes za vložitev te tožbe ni več podan.
Glede tožnikovega sklicevanja na položaj družbenika razlastitvenega zavezanca sodišče sodi, da tudi ta okoliščina ne more vplivati na tožnikov pravni interes, saj razlastitveni zavezanec ni več lastnik predmetnih nepremičnin, zato tožnikov pravni interes tudi v tem smislu ni več podan.
legalizacija dela objekta - prizidek - namen zakona
Iz predloga k določbi 117. člena GZ (in kar kot splošno izhaja tudi iz predloga k ostalim določbam v V. poglavju zakona) izhaja, da je njen namen legalizirati objekte, pri katerih je zaradi časa njihove gradnje (tj. gradnje pred 1. 1. 1998) zakonodajalec ocenil, da nad javnim interesom (sicer pogojno, saj je - kot že povedano - izdano dovoljenje le začasno) prevlada interes ohranitve objekta. Ni namreč logično (in bi bilo tudi v nasprotju z opisanim namenom določbe), da bi zakonodajalec to možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)). Temu nasprotno stališče (torej stališče organa) bi pomenilo, da je celotni objekt (postal) nedovoljen objekt (nelegalen oziroma neskladen objekt). Takega cilja pa zakonodajalec s sprejetjem te določbe nedvomno ni zasledoval.
Pravica stranke, da se seznani z uspehom dokazovanja pomeni, da mora uradna oseba stranki na njeno zahtevo predstaviti svoje videnje dejanskega, posledično pa tudi pravnega stanja zadeve, v tem okviru pa ji tudi predstaviti pričakovano odločitev. Brez takega ravnanja uradne osebe načelo zaslišanja stranke nima pravega pomena, saj se stranka nima o čem izjaviti oziroma ne ve, o katerih relevantnih dejstvih lahko poda svojo izjavo. Kršitev te obveznosti pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Ker organ v obravnavani zadevi ni ravnal tako, pač pa se je zgolj splošno skliceval na povzetek zakonskega besedila, vloge Računskega sodišča in vire AJPES in spletno stran tožnice, je bila tožnici kršena pravica do kontradiktornosti postopka, pravica do obrambe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka v skladu s 3. točko drugega odstavka 247. člena ZUP.
ZNISESČP člen 10, 10/2, 10/3. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 93, 93/3, 99.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - dopolnitev vloge - pravno nasledstvo - zavrženje zahteve
Tožeča stranka bi morala skladno s tretjim odstavkom 99. člena ZUP predlagati podaljšanje roka pred njegovim iztekom, to je najkasneje 30. 10. 2017, in na primer pojasniti, da še ne razpolaga s pravnomočnim sklepom o dedovanju, česar ni storila. V tožbi pa tudi ni navedla razlogov, ki bi ji preprečevali vložitev pravočasnega predloga za podaljšanje roka.
Tožena stranka je na podlagi navedenega pravilno, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP in 10. člena ZNISESČP, zavrgla zahtevo za verifikacijo devizne vloge kot nepopolno, saj tožeča stranka v roku, to je do 30. 10. 2017, ni predložila pravnomočnega sklepa o dedovanju oziroma dokaza o pravnem nasledstvu predmetne devizne vloge, ki je obvezna priloga zahteve za verifikacijo skladno s 10. členom ZNISESČP. Vsi tožbeni razlogi, ki se nanašajo na predložitev sklepa o dedovanju, so iz razloga nepravočasnosti, nerelevantni. Ob času izdaje izpodbijanega sklepa je bila vložena zahteva nepopolna, iz nje ni izhajal zaključek, da je tožnica upravičenka po ZNISEČP.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - nemogoč pogoj
Razlaga 6. člena ZNISESČP, da je za izpolnitev dolžnosti obvestila Glavni podružnici Sarajevo o pridobitvi terjatve zadoščalo, da pridobitelj s priporočeno poštno pošiljko na Glavno podružnico Sarajevo pošlje dokazila o pridobitvi terjatve, ni nemogoč pogoj. Zakon po taki razlagi namreč pridobitelju ne nalaga konkretnega oziroma uspešnega evidentiranja v bazi podatkov pri banki, kot zmotno meni tožeča stranka, temveč le, da na ustrezen način zagotovi podatke o prenosu terjatve.
Po oceni sodišča je imela Republika Slovenija kot dolžnica na podlagi ZNISESČP tudi legitimen interes, da že zaradi predvidljivosti obsega svoje obveznosti določi prekluziven rok za evidentiranje pridobitve terjatve.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 6, 6/3.. ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - obvestilo o prenosu terjatve
Razlaga 6. člena ZNISESČP, da je za izpolnitev dolžnosti obvestila Glavni podružnici Sarajevo o pridobitvi terjatve zadoščalo, da pridobitelj s priporočeno poštno pošiljko na Glavno podružnico Sarajevo pošlje dokazila o pridobitvi terjatve, tudi po presoji sodišča ni nemogoč pogoj. Zakon po taki razlagi namreč pridobitelju ne nalaga konkretnega oziroma uspešnega evidentiranja v bazi podatkov pri banki, kot zmotno meni tožeča stranka, temveč le, da na ustrezen način zagotovi podatke o prenosu terjatve. Sodišče v tem pogledu pripominja še, da nadaljnja usoda teh podatkov ni predmet pravnega razmerja med tožečo in toženo stranko, temveč med banko oziroma Skrbništvom in Republiko Slovenijo, ki je, kot je bilo obrazloženo, te podatke bila upravičena zahtevati. Da bi bila izpodbijana odločba posledica drugačne razlage tretjega odstavka 6. člena ZNISESČP, tožeča stranka niti ne navaja. Navedbe tožeče stranke, da gre za nemogoč pogoj, so iz navedenih razlogov neutemeljene.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
brezplačna pravna pomoč - nujna zadeva - fikcija vročitve - štetje rokov - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V času posebnih ukrepov zaradi nastanka izrednega dogodka (epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-2) – koronavirusa) teče 30 dnevni procesni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu v obravnavani zadevi dodelitve BPP. Posledično se je rok 30 dni za vložitev tožbe iztekel v ponedeljek 1. 6. 2020. Tožnik je tožbo vložil šele 22. 6. 2020, tako da jo je tega dne osebno prinesel na sodišče, kar potrjuje štampiljka na tožbi, zato je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega prekluzivnega trideset dnevnega roka za vložitev tožbe.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - prosilec za mednarodno zaščito - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Sodišče se strinja, da okoliščine kot skladna celota dajejo podlago za zaključevanje, da obstaja utemeljena nevarnost, da bi tožnik brez izrečenega ukrepa pobegnil.
dostop do informacij javnega značaja - pritožba zaradi molka organa - izdaja odločbe
Tožena stranka o tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni odločila v skladu z 22. členom ZDIJZ, saj iz 1. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da je njegovo vlogo z dne 12. 9. 2017 štela za pritožbo zaradi molka organa.
ZSZ člen 61. ZPNačrt člen 4, 4/2, 9, 9/2, 14. ZGO-1 člen 218c, 218c/5. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - dejanska uporaba nepremičnine - nezakonitost podzakonskega predpisa
Pojem racionalne rabe prostora za posamezne dejavnosti po presoji sodišča vsekakor obsega tudi pojem „smotrnega izkoriščanja stavbnega zemljišča“ iz 61. člena ZSZ, tako da je po mnenju sodišča že na ravni zakona vzpostavljena neposredna povezava med racionalno rabo prostora kot enim od temeljnih načel prostorskega načrtovanja in kriteriji za odmero NUSZ. Rabo nepremičnine oz. objekta v nasprotju s prostorskimi akti oz. na njihovi podlagi izdanim gradbenim dovoljenjem je zato že na podlagi zakonske ureditve mogoče šteti za „nesmotrno“ izkoriščanje stavbnih zemljišč, torej med okoliščine, ki so - prav tako že na podlagi zakona - pomembne za odmero NUSZ. Vendar pa to še ne pomeni, da toženka pri pridobivanju in uporabi podatkov za odmero NUSZ ne bi bila vezana na ustrezno zakonsko podlago.
Zakon ne zahteva, da davčni zavezanec davčni olajšavi (splošno in posebno za čezmejne delovne migrante za leto 2013) uveljavlja, ampak se mu ti olajšavi priznata po samem zakonu, glede posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da gre za takega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - formalno nepopolna vloga - obvezne sestavine vloge
Podatki o zadevi so obvezne sestavine vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP).
ZBPP člen 1, 1/1, 7, 7/2. ZP-1 člen 169, 169/2, 170.
brezplačna pravna pomoč - pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - uresničevanje pravice do sodnega varstva
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, vloženo zaradi sestave pobude državnemu tožilstvu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku o prekršku.
Vložitve pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče šteti za uresničevanje pravice obdolženca do sodnega varstva. O teh pobudah namreč ne odloča sodišče, temveč lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži le državni tožilec.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - rok za vložitev pritožbe
Rok za vložitev pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi je predpisan v področnem zakonu, ki ureja davčno izvršbo, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da rok 8 dni ni primeren za obrambo.
Odlok o oglaševanju, obveščanju in usmerjevalnem sistemu v Občini Mozirje (2007) člen 5, 6, 8. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje (2015) člen 91.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglasni objekt - lastništvo nepremičnine - dovoljenje za postavitev oglasnega objekta na zasebnem zemljišču
Toženka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala pravno relevantnega dejstva, ali je zemljišče, na katerem stoji sporni oglasni objekt, v zasebni ali občinski (javni) lasti.
Izpodbijana odločba je nezakonita tudi, kolikor jo je mogoče razumeti, da toženka tožniku odreja odstranitev objekta, ker je v nasprotju z OPN postavljen na kmetijskem zemljišču. Tožnik namreč pravilno opozarja, da OPN tega, na kakšnem zemljišču se sme postaviti posamezne vrste objektov, ne ureja. Poleg tega toženka v izpodbijani odločbi ni pojasnila, na kakšen dokaz je sploh oprla ugotovitev o namembnosti zemljišča, na katerem stoji sporen oglasni objekt. Prav tako odločba nima razlogov o tem, ali je konkretni objekt po GZ in Uredbi o razvrščanju objektov sploh mogoče obravnavati kot objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje in je občinski inšpektor pristojen za nadzor nad skladnostjo s prostorskim aktom.
ZKZ člen 23, 24/1, 111. ZUP člen 8, 139, 140, 140/2.
promet s kmetijskim zemljiščem - odobritev pravnega posla - uveljavljanje predkupne pravice - izjava o sprejemu ponudbe - dohodek iz kmetijske dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po presoji sodišča za uveljavljanje predkupne pravice zadostuje, da je stranka z interesom v izjavi o sprejemu ponudbe navedla, da uveljavlja predkupno pravico kot kmet mejaš, s čimer je jasno postavila zahtevek in dovolj določno opredelila dejansko stanje, na katerega ga je oprla.
Predkupni upravičenec lahko uveljavlja predkupno pravico tudi kasneje v postopku, vendar pa to lahko stori le do izdaje prvostopenjske odločbe.
ZIKS-1 člen 107, 107/1, 107/2. KZ-1 člen 88, 88/1, 88/5. ZUS-1 člen 40, 40/3.
kazen zapora - pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - pogoji za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku (diskrecija)
V primeru odločanja po prostem preudarku sodišče samo preverja, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ker je bil uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V tej zadevi je o pogojnem odpustu pravilno odločila Komisija (za pogojni odpust) na seji in izdala pisno odločbo, ki je izčrpno obrazložena.