ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršilni naslov - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor v izvršilnem postopku - predlog za odlog izvršbe - nelegalna gradnja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost. Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - tožba v upravnem sporu - litispendenca - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre za isti upravni spor, kot se vodi pod opr. št. I U 1306/2020, ker gre za isti stranki in za isti izpodbijani upravni akt. Upravni spor se v predmetni zadevi ne more začeti, ker upravni spor med strankama o isti zadevi že teče pod opr. št. I U 1306/2020, zato je sodišče tožbo zavrglo.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - obnova - stranka v postopku - prijavitelj - stranski udeleženec
Tudi tretja oseba (npr. prijavitelj) lahko uveljavlja položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskih postopkih, če izkaže, da bo z inšpekcijsko odločbo poseženo v njeno pravno varovano korist. Prijavitelj pa lahko položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti v javnem interesu, uveljavlja le, dokler je postopek v javnem interesu še v teku, in sicer z vložitvijo zahteve za vstop v postopek, v kateri mora navesti in izkazati obstoj pravnega interesa. Prijavitelj namreč položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku ne pridobi avtomatično že na podlagi vložene prijave.
Obnova že ustavljenega inšpekcijskega postopka ni dopustna, saj sklep o ustavitvi postopka ni odločba v smislu ZUP, ker se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne o pravici ali obveznosti pobudnika v takem postopku.
stranka postopka - poslovna sposobnost - sposobnost biti stranka - zakoniti zastopnik
A.A. je bila polnoma odvzeta poslovna sposobnost s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. N .../2018 z dne 8. 7. 2019, ki je postal pravnomočen 31. 8. 2019, zato imenovani kot stranka, ki nima pravdne sposobnosti skladno s 1. odstavkom 78. člena ZPP ne more (več sam) opravljati katerihkoli pravdnih dejanj, vključno z vlaganjem tožb v upravnem sporu, kolikor ni zastopan po svojem zakonitem zastopniku: to pa ni B.B., temveč Center za socialno delo M..
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - oblika brezplačne pravne pomoči
Ne drži, da organ na podlagi 28. člena ZBPP ne bi mogel določiti drugačne oblike brezplačne pravne pomoči, kot jo zahteva prosilec. V skladu s prvim in drugim odstavkom 28. člena ZBPP namreč tožena stranka ni strogo vezana na zahtevek oz. zaprošeno obliko pravne pomoči, saj zakon določa, da se brezplačna pravna pomoč dodeli zgolj praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec.
ZNB člen 19, 19/2. ZUP člen 9, 214. ZIUOOPE člen 8.
varstvo pred nalezljivimi boleznimi - karantena - obrazložitev odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do izjave
Iz izpodbijane odločbe ne izhajajo ne kraj-mejni prehod, ne ura vstopa tožnika iz Republike Slovenije na ozemlje Republike Hrvaške in ne njegova vrnitev Republiko Slovenijo, kakor tudi ne razlogi, ki so organ vodili k takšni odločitvi. Iz obrazložitve tudi niso pojasnjeni razlogi, zakaj za tožnika izjema, ki jo je tožnik uveljavljal, zanj ne velja, še posebej ob upoštevanju dokazov, ki jih je ponudil tožnik (štampiljka v potnem listu, notarski zapis), s katerimi dokazuje, da je bila Republika Hrvaška v njegovem primeru le tranzitna država. Dejstvo, da je tožnik potoval in se vračal iz Republike Hrvaške, izhaja šele iz navedb tožnika v tožbi, zaradi česar sodišče izpodbijane odločbe sploh ni moglo preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje razžalitve
Tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč za zastopanje kot zasebnega tožilca v kazenski zadevi, ker je tožilstvo njegovo kazensko ovadbo zavrglo, tožnik pa bi kot zasebni tožilec rad nadaljeval kazenski pregon zoper odvetnika zaradi kaznivih dejanj žaljive obdolžitve in obrekovanja. ZBPP v tovrstnih zadevah dodelitev brezplačne pravne pomoči omejuje na primere, ko oškodovanec verjetno dokaže, da mu je zaradi takih kaznivih dejanj (razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) nastala pravno priznana škoda.
dovolitev zadrževanja - pravica do zasebnega in družinskega življenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - druga pravna podlaga
V postopku, ko se odloča o dovolitvi zadrževanja iz povsem določnega razloga, ni mogoče upoštevati okoliščin, zaradi katerih je mogoče vložiti zahtevo za dovoljenje za začasno prebivanje, ki je vezano na drugo dejansko in pravno podlago. Zato bo v tožbi izpostavljene okoliščine svojega bivanja tožnik lahko predstavil v okviru drugega ustreznega postopka (po 51. člen ZTuj-2), kar je očitno tudi storil.
nepovratna sredstva - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - razpisni pogoj - nakup kmetijske mehanizacije - garancija - namerna neresnična prijava podatkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Javni razpis in Uredba o programu razvoja podeželja kot pravno podlago za sankcioniranje kršitev napotujeta na ZKme-1 in Uredbo 65/2011/EU z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja. Glede na to je treba določbo 57. člena ZKme-1 razlagati upoštevajoč določila navedene evropske uredbe, v skladu s to pa je mogoče zahtevati vrnitev celotnih sredstev samo izjemoma v primeru napačne prijave.
Agencija je ugotovila napake pri dveh postavkah in nato v celoti zavrnila zahtevek, ne da bi ugotovila obseg naložb, na katere se ta napačna prijava nanaša, in ne da bi ugotovila, ali gre za namerno napačno prijavo. Po obrazloženem je to v nasprotju z zgoraj navedeno materialnopravno podlago, zaradi napačnega materialnopravnega pristopa pa je ostalo tudi dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
V upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči po izrecni določbi 5. alineje 8. člena ZBPP le-te ni mogoče dodeliti, zato je sodišče tožbo zavrnilo.
evidentiranje nepremičnine - ureditev meje - postopek ureditve meje - stranka v postopku
Glede na določbo prvega odstavka 49. člena ZEN, ki določa, da mora pred evidentiranjem delitve parcele biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, je izvedba postopka evidentiranja delitve parcele del postopka ureditve meje, kolikor meja ni urejena že pred parcelacijo. V primerih parcelacije parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP.
rudarstvo - rudarska pravica - prenos rudarske pravice - nosilec rudarske pravice
Rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine je mogoče podeliti bodisi pravni bodisi fizični osebi, torej je lahko nosilec rudarske pravice zgolj pravna ali fizična oseba. Nosilec rudarske pravice je lahko poleg pravne osebe tudi fizična oseba (brez nadaljnjega pogoja, vezanega na opravljanje pridobitne dejavnosti). Rudarska dela pa lahko izvajata gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, če sta v Republiki Sloveniji registrirana za ustrezno dejavnost, ki izpolnjuje tudi druge predpisane pogoje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predkazenski postopek - pravno svetovanje - zadeva, o kateri je bilo že odločeno
Brezplačna pravna pomoč za zastopanje v postopku pred sodišči po določbi četrte alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP zajema tudi pravno svetovanje. To izhaja tudi iz narave stvari, saj zastopanje v postopku pred sodiščem samo po sebi pomeni tudi svetovanje o zadevi. Pravno svetovanje namreč zajema preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov (tretji odstavek 26. člena ZBPP), to pa je nujno tudi za zastopanje v postopku pred sodiščem. Glede na to, da je bilo v prej navedeni zadevi že vsebinsko odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s predlogom za obnovo kazenskega postopka iz istega razloga, ta odločitev pa je zajemala odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki svetovanja in zastopanja pred sodiščem, ni podlage za ponovno vsebinsko presojo tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na predlog za obnovo kazenskega postopka iz istega razloga, pa četudi je ta sedaj glede oblike brezplačne pravne pomoči omejena samo na pravno svetovanje.
Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva, in sicer za vse oblike sodnega varstva pred sodišči. Glede na to tožniku za predkazenski postopek pred pristojnim državnim tožilstvom brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti. To velja za vse oblike brezplačne pravne pomoči, torej tudi za pravno svetovanje.
ZGO-1 člen 65, 66, 66/1. ZUP člen 35, 37, 37/1, 38, 38/2.
gradbeno dovoljenje - parkirišče - izločitev uradne osebe
Izločitveni razlog obstaja le ob določenem izkazanem, navzven zaznavnem ravnanju uradne osebe oziroma načelnika do stranke ali stranskega udeleženca ali do upravne stvari, ki poteka, mora pa biti takšno, da poraja dvom v nepristranost oziroma objektivnost. Sama reklama investitorja v prostorih, kjer deluje prvostopenjski upravni organ, ob izostanku ostalih okoliščin, ki bi utemeljevale dvom v nepristranost načelnice prvostopenjskega upravnega organa, narekuje odločitev, da se zahteva za izločitev slednje zavrne.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - varna izvorna država - informacije o izvorni državi
V zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je tožnik v prvi vrsti navedel revščino, glede katere pa je Vrhovno sodišče že sprejelo odločitev, da z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju.
Tožena stranka dejanskega stanja, ob upoštevanju drugega nosilnega stališča, da je Maroko skladno Odlokom Vlade o določitvi seznama varnih držav razglašena za varno izvorno državo (tretji odstavek 61. člena ZMZ-1), ni bila dolžna ugotavljati s pridobivanjem dodatnih poročil o izvorni državi, saj je mogoče sklepati, da v tej državi na splošno in redno ni nikakršnega preganjanja, kakor je opredeljeno v 26. členu ZMZ-1, mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in ogroženosti zaradi vsesplošnega nasilja v razmerah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tudi po presoji sodišča je očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1), enako ni zatrjeval utemeljenega strahu zaradi resne škode, ki bi mu grozila ob vrnitvi v državo (28. člen ZMZ-1).
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega - ugotavljanje dejstev
Tožnik je Azilni dom zapustil, še preden je pristojni organ z njim opravil osebni razgovor in ga tako podrobneje povprašal glede vseh dejstev in okoliščin in je tako pristojnemu organu onemogočil, da bi preveril dejstva, ki jih je tožnik navajal ob podaji prošnje, ter da bi ugotovil popolno dejansko stanje. Brez osebnega razgovora odločbe ni mogoče izdati. Navedbe tožnika in njegova dejanja kažejo na utemeljen sum, da bi tožnik v primeru, če mu gibanje ne bi bilo omejeno na območje Centra za tujce, ponovno samovoljno zapustil Azilni dom, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da čeprav je avtomobil, v katerem se je peljal prosilec, ustavila slovenska policija in tujca napotila nazaj v notranjost države, opozorilo ni zaleglo, saj je bil tožnik kljub temu kasneje prijet s strani italijanske policije.
ZMZ-1 člen 2, 2-31, 84, 84/1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - utemeljena nevarnost - pobeg - objektivni kriterij - namen strank - pridržanje
Tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava se izkaže kot neutemeljen, saj gre za povsem primerljivo zadevo, kakršno je obravnavalo Vrhovno sodišče v sklepu št. X Dor 256/2020 z dne 24. 7. 2020, v kateri je zavzelo stališče, da vprašanje o jasnosti in predvidljivosti določb ZMZ-1 glede „utemeljene nevarnosti pobega“ po drugem odstavku 84. člena v povezavi s 31. točko 2. člena ZMZ-1 pred koncem azilnega postopka v konkretni zadevi ni relevantno, saj je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavni ugotovilo jasno izražen namen tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, zato presoja vprašanja obstoja objektivnih kriterijev kot podlage za sklepanje, da je izkazana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil, v obravnavanem primeru ni potrebna.
Zakonodajalec v nacionalno pravo ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito , ki državam članicam izrecno nalaga, da zagotovijo pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu. Po določilih 84. člena ZMZ-1 je namreč edina alternativa pridržanju v centru za tujce zgolj ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma. Ta ukrep pa še vedno pomeni odvzem osebne svobode, tako da gre zgolj za milejši ukrep znotraj ukrepa odvzema prostosti.
Višinska členitev objekta v OPPN-ju ni posebej omenjena, zato različna višina objekta, ob upoštevanju dejstva, da objekt dovoljenega višinskega gabarita ne presega, ne prestavlja neskladnosti s prostorskim aktom. Če ta možnost (da objekt nima povsod enake višine) ni izrecno omenjena v prostorskem aktu, to po presoji sodišča še ne pomeni, da gradnja takega objekta ni dovoljena, dokler je objekt znotraj vseh predpisanih parametrov. Drugačen bi bil položaj v primeru, ko bi objekt v enem delu presegal dovoljen višinski gabarit.
Parcela, ki je nedvomno navedena v besedilnem delu sodne poravnave in za katero veljajo navedene omejitve gradnje, je le parcela C. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi bilo treba omejitev višine in odmike, dogovorjene s sodno poravnavo, upoštevati tudi za parc. št. D, češ da je logično, da so relevantne le izmere, ne pa tudi, za katero parcelo gre. Po presoji sodišča bi šlo pri takem tolmačenju za nedovoljeno raztezanje obremenitve na zemljišče, ki ni bilo predmet dogovora. Sklicevanje na grafični del sodne poravnave sodišče ocenjuje kot neprimeren dokaz za dokazovanje, kaj naj bi sodna poravnava dejansko zajemala, saj je stvarna služnost omejitve gradnje, ki izhaja iz besedilnega dela sodne poravnave, vknjižena v zemljiški knjigi le pri parc. št. C.
pridobitev kvalificiranega deleža v banki - zahteva za pridobitev dovoljenja - zavrženje zahteve - pomanjkljivosti - poziv na odpravo pomanjkljivosti - prekluzivni rok
Izpodbijani sklep temelji na določbi tretjega in četrtega odstavka 334. člena ZBan-2 (na podlagi katerih je tožena stranka tožnike pozvala, da pomanjkljivosti zahteve odpravijo v roku 15 dni in ker tožniki pomanjkljivosti v danem roku niso odpravili, je tožena stranka njihovo zahtevo zavrgla), ki je tako v obravnavani zadevi pravilno uporabljen v postopku, ki je del skupnega postopka (z ECB), pri čemer gre za fazo, ki je prenesena na toženo stranko kot nacionalni organ in je v postopku pred toženo stranko pravilno uporabljeno relevantno nacionalno pravo kot del upoštevnega prava Unije. Del slednjega, torej upoštevnega prava Unije, so tako tudi določbe glede prekluzivnega 15 dnevnega roka iz tretjega odstavka 334. člena ZBan-2.