brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - namen brezplačne pravne pomoči - uresničevanje pravice do sodnega varstva
Tožnik je v prošnji jasno navedel, da želi pravno svetovanje v zvezi z zadevo opr. št. II U 516/2019. Sodišče meni, da ni pomembno ali je bil tožnik iz strani sodišča v navedeni zadevi pozvan k dopolnitvi tožbe ali podaji kakšne druge vloge. Treba je upoštevati namen brezplačne pravne pomoči, kjer je nedvomno tudi že zagotovljena pravica do sodnega varstva. Slednja nujno vključuje tudi za postopek pred sodiščem potrebno strokovno pomoč, tako svetovanje kot zastopanje.
okoljska škoda - prisilna poravnava - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - obremenjevanje in uničenje okolja - sanacija posega v prostor
Terjatev iz naslova stroškov, ki nastanejo v zvezi z odstranjevanjem odpadkov, je strošek prisilne poravnave in zato potrjena prisilna poravnava na tako terjatev ne more učinkovati.
brezplačna pravna pomoč - obsojenec - vpogled v spis - sodni postopek
Brezplačna pravna pomoč se v skladu s 7. členom ZBPP dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji in pred Ustavnim sodiščem RS. Namen brezplačne pravne pomoči je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP). Glede na to brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za postopke, ki niso sodni postopki in brezplačne pravne pomoči tako tudi za postopek po 85. členu ZIKS-1 ni mogoče dodeliti.
procesna odločitev - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavanem upravnem sporu tožnik izpodbija upravni akt, poimenovan »odločba«, ki pa glede na vsebino dejansko pomeni procesno odločitev o zavrnitvi pritožbe in zavrženje tožnikove zahteve za izločitev uradne osebe. Gre torej zgolj za procesno odločitev, ki poleg tega, da ne pomeni končanja ali obnove postopka, tudi ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in tožnik tudi ne zatrjuje argumentirano, da bi mu izpodbijana odločitev posegla v katero izmed ustavnih pravic, v zvezi s katero mu ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Zato tožnik v zvezi z izpodbijanim aktom nima pravice do samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika
Iz določb ZBPP jasno izhaja, da postavljeni odvetnik upravičencu ne sme zaračunati nobene storitve, ki je zajeta v obsegu dodeljene BPP. Če to stori, je to razlog za razrešitev po devetem odstavku 30. člena ZBPP.
EZ-1 člen 147, 147/8, 147/9, 147/10. ZUS-1 člen 7, 7/2.
energetski spori - priključitev na elektrodistribucijsko omrežje - nesorazmerni stroški
Po tretji alineji osmega odstavka 147. člena EZ-1 potencialni uporabnik nima pravice do priključitve na distribucijski sistem, če bi priključitev elektrooperaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, razen v primeru, kot je to določeno v desetem odstavku tega člena, če sam krije stroške, ki so višji od sorazmernih.
Devetega odstavka 147. člena EZ-1 po mnenju sodišča ni mogoče razlagati tako, da bi potencialni uporabnik lahko uveljavljal, naj se nesorazmerni stroški zmanjšajo, ker bi menil, da je elektrooperater (so)odgovoren za propad ali uničenje elektroenergetske infrastrukture.
dohodnina - davčna olajšava - nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom invalidu 2. kategorije
Tožnik se ne more sklicevati na diskriminacijo iz razloga, ker meni, da bi mu morala biti kot delovnemu invalidu priznana (še) večja osebna olajšava, saj za stališče, da bi mu morala biti priznana olajšava v višini njegove obdavčitve (23,2575 %), ni nobene podlage.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - ničnost odločbe - ničnostni razlog
Po ustaljeni upravnosodni praksi še taka očitna kršitev zakona ne predstavlja ničnostnega razloga po 6. točki prvega odstavka 279. člena, če v materialnem predpisu taka kršitev zakona ni izrecno določena, da ima za posledico ničnost.
Četudi bi organ ugotovil, da je v postopku izdaje odločbe prišlo do kršitve 408. člena (in morebitnih drugih določb) ZFPPIPP, to ne bi pomenilo, da je podan ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj kršitev materialnega predpisa per se ne pomeni razloga za izrek ničnosti odločbe (ki naj bi tako kršitev vsebovala).
Nesporno je, da navedeni dokumenti (dobropisi k računom in novi računi in dobropisi k novim računom) ) v času davčnega nadzora pri tožniku niso obstajali in so antidatirani, zato jih po presoji sodišča finančni organ utemeljeno ni mogel upoštevati kot verodostojne listine.
Po 78. členu ZDavP-2 je tudi določen rok za predložitev dokazov. Po navedeni določbi mora zavezanec za davek dokaze predložiti v roku, ki ga določi davčni organ s pisnim pozivom, sklepom o začetku postopka davčnega organa oz. s sklepom, ki ga izda v postopku davčnega nadzora. To pa pomeni, da naj bi davčni zavezanec dokaze, s katerimi dokazuje določena dejstva in okoliščine, že imel, ne pa, da dokaze za svoje trditve v postopku davčnega nadzora šele izdela oziroma sproducira po prejemu zapisnika o davčnem nadzoru oziroma v teku postopka davčnega nadzora.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Organ za BPP pred izdajo izpodbijanega sklepa tožnika ni seznanil ne s svojimi dejanskimi (v zvezi s sklenitvijo dogovora med tožnikovim klientom - obdolžencem in državnim tožilcem na obravnavi), kot tudi ne s svojimi pravnimi zaključki (v zvezi z uporabo OT) glede neupravičenosti do nagrade za sklenjen dogovor z državnim tožilcem, zaradi česar je izostala tudi tožnikova možnost, da se o teh zaključkih izjavi. S tem ravnanjem je organ kršil načelo zaslišanja stranke, saj tožniku ni bila dana možnost, da bi se pred izdajo izpodbijanega akta izjavil o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
izločitev uradne osebe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - nedopustna tožba - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep prvostopenjskega organa o zavrženju zahteve za izločitev navedene uradne osebe ne uživa samostojnega prvnega varstva in ni upravni akt, ki se v skladu z določbama 2. člena in 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu.
Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost upravnega spora. Navedeno pomeni, da mora tožnik ves čas upravnega spora izkazovati pravovarstveno potrebo, da je poseg sodišča potreben, ker drugače njegove pravice oziroma na zakon oprte koristi ne bi bile zavarovane.
ZDoh-2 člen 38, 38/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5. ZUP člen 214.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - kilometrina - stroški prevoza na delo - službeno potovanje - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločitve ni razvidno, kje naj bi tožnik delo običajno opravljal, tako da bi se lahko štelo, da gre izključno za stroške prevoza na delo in z dela, katere poti je tožnik dejansko opravil, ali so bila domnevna službena potovanja dejansko opravljena in dokumentirana s potnimi nalogi, odobrenimi s strani delodajalca in z računi. Zgolj sklicevanje na pravno podlago, brez obrazložitve relevantnih okoliščin konkretne odmere, ne ustreza standardu obrazložitve po ZUP.
ZPP člen 19, 19/1, 325, 325/1. ZUS-1 člen 4, 22, 22/1, 36, 36/2. OZ člen 134, 134/1, 134/2.
osebnostne pravice - poseg v osebnostne pravice posameznika - dopolnilna sodba v upravnem sporu - dopolnilni sklep - nepristojnost - nepristojnost upravnega sodišča
Tožniku je glede na postavljene tožbene zahtevke, v zvezi s katerimi od sodišča terja odločitev, to je ugotovitev posega v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine (uveljavljanje kršitev osebnostnih pravic) zagotovljeno drugo sodno varstvo, s katerim bi bilo mogoče učinkovito doseči varstvo njegovih pravic in pravnih koristi.
Sodišče je v zvezi s tožbenimi zahtevki, o katerih ni odločilo s sodbo, katere dopolnitev se predlaga, ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o tožbi v predmetnem delu, ker akt, ki se izpodbija s predmetnim delom tožbenega zahtevka, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, prav tako ne drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 54, 66, 66/1, 66/1-3, 66/1-6. ZCes-1 člen 3, 3/2, 3/3, 3/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - javna cesta - služnost - ničnost pogodbe
Na javnih cestah v drugih primerih pridobitev stvarnih pravic, torej tudi stvarne služnosti, ni mogoča. Iz povedanega sledi, da je Pogodba o služnostni pravici nična (na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti) in zato ne more predstavljati podlage za odločitev v tej zadevi in je torej gradnja na parc. št. 534/39 k.o. ... nezakonita.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - nekonsistentnost izjav - nedržavni subjekt - zaščita v izvorni državi - prosilec iz Afganistana
Sodišče po zaslišanju glede ključnih vprašanj ugotavlja, da se tožnikove izjave bistveno ne razlikujejo od izjav v upravnem postopku, zato meni, da je tožnik notranje konsistentno in dovolj prepričljivo opisal razloge, ki so bili podlaga za zapustitev izvorne države. Njegove navedbe so tudi podprte s predloženimi dokumenti.
Zgolj iz razloga, ker je policija tožniku obljubila pomoč, še ni mogoče sklepati, da bi mu bila dejansko zmožna pomagati, saj sicer ne bi prišlo po prvem tudi do drugega napada. Lastnostni preganjanja so bile pri tožniku dovolj resne narave in ponavljajoče se, saj so talibani dvakrat streljali nanj in je dobil več grozilnih pisem. Tako vrsto preganjanja je mogoče v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZMZ-1 šteti kot dejanja fizičnega in psihičnega nasilja.
davek od premoženja - stanovanjska stavba - stalno prebivanje - zmanjšanje davčne osnove - tožbena novota
Tožnica ni dokazala, da je na naslovu stalno bivala, davčni organ pa ugotavlja, da tožnica v letu 2013 (torej v letu pred odmero) na naslovu ni bila stalno prijavljena, prav tako pa tudi ni dokazala stalnega bivanja v predmetnih prostorih, zato se ji po 158. členu ZDO ne prizna olajšava za znižanje davčne osnove za vrednost 160 m2 stanovanjske površine. Tožnica je 30. 6. 2014 na naslovu prijavila začasno bivališče, zato po presoji organa odtlej predmetnih prostorov ni uporabljala le občasno, temveč kot stanovanjske prostore, v katerih se prebiva.
ZTuj-2 člen 76, 78, 78/2, 81, 81/1, 81/3, 85. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2. ZUP člen 214.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa - obrazloženost - istovetnost
V odločbi, s katero je odrejeno pridržanje (kar predstavlja tudi nastanitev v Center), morajo biti konkretno obrazloženi dejanski in pravni razlogi za pridržanje, uporaba takšnega ukrepa za namen odstranitve pa mora biti omejena, pri tem se mora upoštevati načelo sorazmernosti. Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve oziroma izvedbe postopka odstranitve in le, če ni možno uporabiti drugih milejših prisilnih ukrepov. Glede na navedeno mora policija že pri omejevanju svobode gibanja vedno opraviti tudi presojo, ali bi bilo zasledovani cilj mogoče doseči z milejšim ukrepom oziroma vedno utemeljiti, zakaj je za dosego legitimnega cilja nujno pridržanje. Obveznost policije, da presodi možnost uporabe milejšega ukrepa, se ne nanaša le na nadaljnji tek izvrševanja ukrepa, temveč že na trenutek odreditve ukrepa omejitve gibanja. Takšna presoja mora biti torej narejena in obrazložena že v odločbi, kot je izpodbijana, v kateri mora biti tudi sicer jasno obrazloženo, katere dejanske okoliščine konkretnega primera in, katere pravne določbe so podlaga za sprejeto odločitev (kot to zahteva tudi prvi odstavek 214. člena ZUP).
denacionalizacija - pravila vračanja - podržavljeno premoženje
Del zemljišča, ki ga je ob gradnji hotela zasedel investitor oziroma izvajalec del in ni bil zajet v predhodni odločbi o razlastitvi z dne 30. 10. 1969, je bil C.C. dejansko odvzet iz posesti z ravnanjem investitorja oziroma izvajalca del, torej pravnih oseb, ki pa nista bila državna organa, niti nista imela takih pooblastil in zato njunega ravnanja ni mogoče uvrstiti pod podlage za denacionalizacijo.