ZDavP-2 člen 68a, 68a/3, 68a/4, 68a/5. ZUstS člen 44.
odmera davka v posebnih primerih - nenapovedani dohodki - davčna osnova - davčna stopnja - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev zakona
V obravnavanem primeru je bil z izpodbijano odločbo davek tožniku odmerjen po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena ZDavP-2, tj. po 70% davčni stopnji, obenem pa tudi za dohodke, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1. 2009, saj se davek tožniku odmerja za davčno obdobje od vključno 1. 1. 2008 dalje; to pomeni, da je bil v obravnavanem primeru pri izdaji izpodbijane odločbe uporabljen sedaj razveljavljeni del 68.a člena ZDavP-2, zaradi razveljavitve in ker v obravnavanem primeru še ni bilo pravnomočno odločeno, pa se razveljavljeni tretji in četrti odstavek 68.a člena ZDavP-2 v obravnavanem primeru ne bi smela uporabiti, s čimer je bilo pri odmeri materialno pravo napačno uporabljeno.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - dokazno breme
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - dokazovanje pravočasnosti - prepozna tožba
Tožnica v odgovoru, ki ga je sodišče prejelo 15. 10. 2020 (v elektronski obliki dan prej) ni podala navedb, s katerimi bi oporekala zaključkom sodišča v zvezi s pravočasnostjo tožbe. Njene smiselno podane navedbe, da naj v času izdaje izpodbijane odločbe še ne bi bilo obstoječih razlogov za vložitev predmetne tožbe, pa ne vplivajo na presojo sodišča o nepravočasnosti predmetne tožbe.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predujem - založitev predujma za stroške - izvršba - izvršba inšpekcijske odločbe - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa
V obravnavani zadevi je bilo treba presoditi, ali je sklep, s katerim je bilo tožniku naloženo, da založi znesek, potreben za kritje izvršilnih stroškov, treba šteti kot akt, ki se lahko v upravnem sporu izpodbija v smislu določbe 2. člena ZUS-1. Upravnosodna praksa je tožbe zoper tovrstne sklepe najprej obravnavala po vsebini, torej je štela, da gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (npr. sodbi tega sodišča I U 202/2015 z dne 3. 9. 2015 in II U 202/2016 z dne 14. 12. 2016). Nato je prišlo do spremembe ter so bile tožbe zoper tovrstne sklepe zavržene, in sicer z argumentacijo, da gre za zgolj začasno obveznost ter da v primeru, če zavezanec naloženega predujma ne založi, tega zneska od njega organ ne more izterjati, temveč ga mora založiti sam (npr. sklepi tega sodišča I U 220/2017 z dne 25. 1. 2018, I U 1903/2017 z dne 4. 12. 2018, III U 273/2017 z dne 10. 1. 2019). Vendar pa ob obravnavanju konkretnega primera sodišče ugotavlja, da zadnje navedenemu argumentu ne more slediti: če zavezanec s sklepom, kot je izpodbijani, naloženega zneska ne plača, se ta od njega prisilno terja v predpisanem postopku, in sicer se izvršba opravi tako, kot v primeru vsakega drugega izvršilnega naslova, ki vsebuje denarno obveznost. Le kolikor se znesek predujma od zavezanca ne uspe izterjati, ga mora založiti sam organ, ker se postopek za izvršitev inšpekcijske odločbe uvede in vodi po uradni dolžnosti.
Glede (višine) predujma je treba upoštevati, da je natančna višina bodočih stroškov izvršbe po drugih osebah negotova in je zato že zakonodajalec privzel, da založeni znesek ne ustreza nujno kasneje nastalim, dejanskim stroškom izvršbe. Zato višina zneska, ki ga mora zavezanec založiti kot predujem, ni predmet natančnega ugotovitvenega postopka, temveč zgolj okvirne ocene oziroma predvidevanja o višini stroškov. Upravni organ tako v fazi, ko se nalaga založitev predujma, ni dolžan podrobno ugotavljati oziroma preverjati vsake posamezne postavke stroškov in tudi ne ekonomske utemeljenosti načina izvajanja izvršbe, ampak je preizkus omejen na presojo, da postavke niso očitno nerazumne in da niso v očitnem nasprotju s podatki spisov zadeve.
ZSMKR člen 1, 1/1, 3, 3/1, 3/3, 10, 10/2, 12. Pravilnik o trženju semena krmnih rastlin in pese (2003) člen 4, 7.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - ukrep prepovedi trženja semen - semenski material kmetijskih rastlin
Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka tržila seme podzemne kolerabe, sort Gransa in Hofmanova rumena, ki je opredeljena kot krmna rastlina. Za podzemno kolerabo se ZSMKR zato, ker gre za kmetijsko rastlino vrste, ki je opredeljena v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR, uporablja. Med strankama ni sporno, da seme podzemne kolerabe, ki ga trži tožeča stranka, ni potrjeno kot osnovno ali certificirano seme, niti da seme ni vpisano niti v sortno listo RS, niti v skupni katalog sort poljščin.
Ni pa uporabljiva določba tretjega odstavka 3. člena ZSMKR, ki določa, da se zakon ne uporablja za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji. ZSMKR je jasen v določilu, kdaj se ne uporablja, in sicer za semenski material drugih kmetijskih rastlin, torej tistih, ki niso opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena ZSMKR.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in dokazi - trditveno in dokazno breme - izjava stranke - svetovalec za begunce
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite. Na prosilcu je dokazno breme, da izkaže, da novih dokazov ali dejstev, ki so obstajali že v času prvega postopka, brez svoje krivde takrat ni mogel uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1). Glede na navedeno prosilčevo dolžnost zatrjevana kršitev pravil postopka, da tožniku v okviru postopka o zahtevku za uvedbo ponovnega postopka niso bila postavljena podrobnejša vprašanja, v obravnavani zadevi ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, še posebej zato, ker s tem povezani tožbeni ugovor izhaja iz nepravilnega izhodišča, da je tožnik izkazal, da za nepravočasno uveljavljanje ni kriv.
Podpora in pravna pomoč svetovalcev za begunce po ZMZ-1 je zagotovljena prosilcem le pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in ne v upravnem postopku pred toženo stranko (prvi odstavek 9. člena ZMZ-1), kar je ugodnejše od standardov Procesne direktive II.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani (omejitev dostopa do spletne strani https:www...com/, na kateri zavezanec prireja igre na srečo) in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova https:www...com/ v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani ...) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
Vročitev dokumentov fizičnim osebam, ki so enako kot tožeča stranka v konkretnem primeru registrirane za opravljanje dejavnosti in nimajo varnih elektronskih predalov, opravi tako, da se izročijo osebi, ki je določena (ne pooblaščena) za sprejemanje dokumentov.
ZDavP-2 člen 68a, 68a/3, 68a/4, 68a/5. ZUstS člen 44.
odmera davka v posebnih primerih - nenapovedani dohodki - davčna osnova - davčna stopnja - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev zakona
Z izpodbijano odločbo je bil davek tožniku odmerjen po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena, tj. po 70% davčni stopnji, obenem pa tudi za dohodke, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1. 2009, saj se davek tožniku odmerja za davčno obdobje od vključno 1. 1. 2008 dalje. To pomeni, da je bil v obravnavanem primeru pri izdaji izpodbijane odločbe uporabljen sedaj razveljavljeni del 68.a člena ZDavP-2, zaradi razveljavitve in ker v obravnavanem primeru še ni bilo pravnomočno odločeno, pa se razveljavljeni tretji in četrti odstavek 68.a člena ZDavP-2 v obravnavanem primeru ne bi smela uporabiti.
ZMZ člen 15, 16, 16a, 21, 22, 23 27, 27/1, 27/1-4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 16, 25, 25/5, 46, 46/2, 46/3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47.
mednarodna zaščita - prosilec iz Afganistana - status begunca - načelo zaslišanja strank - razlogi preganjanja - pripadnost posebni družbeni skupini - glavna obravnava - prosilčeva starost - učinkovito pravno sredstvo - največja korist otroka - dokazni standard - dokazna ocena
Če gre po interpretaciji Sodišča EU za dva različna statusa in za dva različna režima in ne za eno »pravico do mednarodne zaščite«, je razumljivo, upoštevajoč nenazadnje tudi ZUP, da je treba odločati o vsakem statusu posebej. Mednarodna zaščita torej ni ena pravica, ki ima dve obliki, ampak gre v teh zadevah za to, da obstaja ena prošnja za mednarodno zaščito, ki ima (običajno) dejansko dva zahtevka, ki si v smislu časovnega poteka odločanja v postopku sledita en za drugim.
Če v upravnem sporu ne gre za situacijo, ko tožnik upravičeno navaja nova in relevantna dejstva in dokaze, ki bi jih bilo treba izvajati na glavni obravnavi, potem velja, da določba člena 46(3) Procesne direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite, ki ima neposredni učinek, pomeni, da zaslišanje tožnika na sodišču ni potrebno, če se v zadevi ne pojavljajo dejanska ali pravna vprašanja, ki jih ni mogoče ustrezno rešiti na podlagi spisa in pisnih stališč strank.
Toženi stranki sicer ni treba, da pred izdajo odločbe v vsakem primeru predoči končno dokazno oceno, zato da bi se prosilec lahko učinkovito branil pred izdajo odločbe, z izjemo v primerih, kadar državljan tretje države ni mogel razumno domnevati, katera dejstva so mu očitana, ali kadar je bil objektivno v takem položaju, da nanje ni mogel odgovoriti brez nekaterih preverjanj ali postopkov, zlasti z namenom pridobitve potrdil. Vendar pa če ta dokazna ocena temelji na določenih nekonsistentnostih v izjavah ali predloženih listinah (originalni tazkiri in kopiji potnega lista) in na uporabi informacij o stanju v izvorni državi, potem tožena stranka, mora dati možnost prosilcu, da se izreče o nekonsistentnostih in informacijah o izvorni državi, ki jih je pridobila tožena stranka in mora njegova pojasnila, kot je že bilo pojasnjeno z navedbo pravno-relevantnih virov, vključiti v dokazno oceno, tako da upošteva pripombe, ki jih prosilec poda v zvezi z zatrjevanimi nekonsistentnostmi, sicer je omenjena pravica do izjave in obrambe zagotovljena le navidezno.
S tem, ko je tožena stranka dokazno oceno oprla izključno na pomislek o zunanji nekonsistentnosti tožnikovih navedb, in je štela, da je predložena tazkira nepristna na podlagi pridobljene kopije potnega lista tožnika in informacij o stanju v izvirni državi, je imela obveznost, da te informacije v luči omenjenega dokaznega pomisleka o nekonsistentnosti predoči tožniku, da se do njih opredeli pred izdajo odločbe, česar pa ni storila.
V postopkih mednarodne zaščite je sicer pravno relevantna starost prosilca v času podaje prošnje oziroma registracije prosilca za mednarodno zaščito in ne v času izdaje pravne odločbe, kar ima lahko pomen tako za procesne kot tudi materialne vidike spora.
Zaradi nezanesljivosti znanstvenega ugotavljanja starosti pri tako majhnih razlikah z vidika načela varovanja otrokovih koristi, ne dovolj natančno ugotovljena starost v konkretnih okoliščinah zatrjevanega preganjanja ne more imeti vpliva na izpolnjevanje materialnih pogojev za status begunca. Kadar namreč razlogi za preganjanje niso neposredno ali posredno vezani na to, da je prosilec posebej ranljiv zaradi mladosti oziroma mladoletnosti, ker tožnik tega ne zatrjuje in ker to tudi ne izhaja iz podatkov v upravnem in sodnem spisu, potem mladoletnost ne dodaja nič bistvenega stopnji tveganja. Zato v tem konkretnem primeru navedene napake pri ugotavljanju starosti tožnika v upravnem postopku niso imele vpliva na odločitev o izpolnjevanju pogojev za status begunca.
V zvezi s konkretnimi okoliščinami, ki se nanašajo na tožnika, torej z okoliščinami, ki naj bi tožnika neposredno silile, da je zapustil Afganistan, tožnik ni podal opravičljivega razloga za izrazita neskladja znotraj njegove izpovedbe in to v bistvenih elementih. Tožnik je bil preveč neprepričljiv v trditvah, da je iz Afganistana pobegnil, ker ga je bilo strah že izraženih in nanj usmerjenih dejanj preganjanja v izvorni državi. Tožnik za čas 6 let po izginotju oziroma zatrjevanem umoru očeta tudi ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem na podlagi pripisanega političnega prepričanja v prihodnosti v primeru vrnitve v izvorno državo.
V obravnavanem sporu gre najprej za ugotavljanje konkretnega historičnega dogodka, ki naj bi se po trditvah tožnika že zgodil, in šele potem tudi za oceno prihodnjega tveganja. V elementu preteklega preganjanja po mnenju Upravnega sodišča velja višji dokazni standard in sicer morajo obstajati dovolj resni razlogi za dokazno oceno, da se je zatrjevani historični dogodek zgodil, tako da se stopnja verjetnosti oziroma dvoma približa 50%. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka tožniku naložila preveliko dokazno breme, saj bi očitno moral tožnik z vso gotovostjo izkazati nevarnost preganjanja, ki se deloma povezuje s preteklimi dogodki, vendar pa ta napaka ni vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, ker jo je popravilo Upravno sodišče v tem postopku.
mednarodna zaščita - ekonomski razlog - resna škoda - utemeljen strah - očitno neutemeljena prošnja - trditveno breme - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Zatrjevana ekonomska šibkost tožnika brez neke posebne okoliščine, ki bi govorila za njegovo izstopajočo ranljivost in brez izkazanega namernega odtegovanja nujne pomoči, ne spada pod pravni okvir subsidiarne škode.
odpis davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - globa - zavrženje vloge
Pravilna je odločitev toženke, ki je zavrgla tožnikovo vlogo, s katero je predlagal odpis glob iz naslova prekrškov ter dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in drugih prostovoljnih prispevkov za socialno varnost.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIN člen 28, 28/1. ZUP člen 43.
inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - vstop v postopek - pravočasnost - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker je tožnik zahteval položaj stranskega udeleženca šele po končanem inšpekcijskem postopku, in ker je predmetni inšpekcijski postopek s sklepom z dne 4. 7. 2019 že ustavljen, vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi mogla privesti do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja, to je do priznanja tožniku uveljavljanega položaja stranskega udeleženca v predmetnem inšpekcijskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - upravna zadeva - za odločanje pristojen organ - nepristojnost sodišča - pravni interes
Pritožba zoper odločbo Centra za socialno delo ne pomeni uresničevanja pravice do sodnega varstva, ampak šele do pravnega sredstva v upravnem postopku, zato odločanje o prošnji za dodelitev BPP ne spada v pristojnost nobenega izmed sodišč, navedenih v 31a. členu ZBPP.
davek na promet nepremičnin - odplačni prenos - pogodbeni prenos lastninske pravice - nepravilna uporaba materialnega zakona
Razlaga oz. uporaba zakona (ZDPN-2), po kateri je za obdavčitev dovolj dosežena posredna korist pridobitelja nepremičnine, po presoji sodišča v zakonskem besedilu nima zadostne opore, temveč zahteva širitev pomena tistega, kar je zapisano. To pa za davčni predpis ni dopustno, saj mora, v skladu z načelom določnosti, iz zakona jasno izhajati, kdaj so izpolnjeni pogoji za obdavčitev. Kar za primer naknadnih vplačil pomeni, da bi morala biti zaradi specifičnosti koristi, ki se z njimi (lahko) dosežejo, njihova obdavčitev izrecno predpisana in da zato razlogom davčnih organov, po katerih za obdavčitev zadošča obstoječe zakonsko besedilo, po presoji sodišča ni mogoče slediti.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved sklepanja prodajnih in drugih pogodb - nepošten pogodbeni pogoj
Za tako občutno povečanje višine nadomestila na 120 EUR za stranko, ki želi finančne instrumente prenesti k drugemu ponudniku, tožnica ni podala razumne in logične razlage. Navedb tožnice, da višina temelji na izračunani lastni ceni storitve, za katero je nadomestilo določeno, in ki glede na spremembo ZPPDFT-1, ki določa obveznost hranjenja podatkov in dokumentacije deset let, vključuje tudi 10 letni strošek hrambe podatkov in dokumentacije, tudi po presoji sodišča ni mogoče prejeti kot utemeljenih.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - izpolnjevanje pogojev - vezanost upravnega organa na stališče sodišča - meritorna odločitev sodišča
Toženka se v obravnavani zadevi ne sklicuje na katerokoli od navedenih okoliščin, temveč navaja le, da se ne strinja s pravnim mnenjem sodišča o tem, katere pogoje mora izpolnjevati tožnik za delovno mesto poveljnika Gasilske brigade .... To ni utemeljen razlog za odstop od pravnih stališč sodišča.
Pogoji, ki so za delovna mesta poklicnih gasilcev določeni v 13. členu ZGas se ne stopnjujejo, ampak so različno določeni glede na vrsto dela. To jasno izhaja iz četrtega in petega odstavka 13. člena ZGas. V četrtem odstavku so namreč določeni pogoji za poklicnega gasilca, ki vodi operativno delo in mora imeti poleg splošnih pogojev in pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena najmanj višjo strokovno izobrazbo, opravljeno dodatno usposabljanje za to delo, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Zakon se torej izrecno sklicuje na pogoje iz 2. in 3. točke prvega odstavka, ne pa tudi na pogoj iz drugega odstavka. Enako velja za poklicnega gasilca, ki kot poveljnik ali operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, ki mora imeti po petem odstavku 13. člena ZGas poleg splošnih pogojev najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit.
V obravnavani zadevi ni bilo podlage za izdajo kulturnovarstvenega soglasja že zato, ker postavitev panojev za oglaševanje, kakršne načrtuje tožnica, ni skladna s prostorskim aktom, veljavnem v času izdaje izpodbijane odločbe.
prošnja za dodelitev BPP - pravočasnost prošnje - načelo materialne resnice - izjava stranke
Za presojo bistvene okoliščine, ali je bila prošnja za dodelitev BPP podana pred izdelavo izvedenskega mnenja, za stroške katerega je tožnik prosil za oprostitev, tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja. Tako iz tožnikove prošnje kot njene dopolnitve namreč ne izhaja nedvoumen zaključek, da je izvedenec izdelal izvedensko mnenje pred dnem vložitve prošnje.
Glede na določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-1 je treba z vodnim dovoljenjem, izdanim na podlagi drugega odstavka tega člena, zagotoviti, da se izvajanje vodne pravice dotedanjega koncesionarja zaradi izdaje tega dovoljenja ne bo v ničemer spremenilo. Edina izjema je določitev ekološko sprejemljivega pretoka, vendar tudi to zgolj v primeru, če še ni bil določen.
Z določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-1B je zakonodajalec predpisal prehodno ureditev, ki se nanaša na točno določena, že obstoječa pravna razmerja, torej specialno ureditev, ki tako smiselno, kot tudi pravno sistemsko in po nedvoumnem jezikovnem pomenu določbe po eni strani izključuje uporabo splošne ureditve, kolikor bi se razlikovala od ureditve, ki izhaja iz koncesijskega akta in pogodbe, po drugi strani pa pomeni samostojno zakonsko podlago za ureditev teh razmerij. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi dejansko lahko pomenila neustaven poseg v tožnikove pridobljene pravice oziroma v njegova utemeljena pravna pričakovanja.