gradbeno dovoljenje - posegi pri gradnji - obseg dovoljenih del
Ker izpodbijano gradbeno dovoljenje dovoljuje le posege na investitorjevih zemljiščih, vsakršni drugačni posegi pri gradnji (kot tudi pri uporabi objekta), torej izven investitorjevih zemljišč, v izdanem gradbenem dovoljenju nimajo podlage. Če bo do njih prišlo, lahko tožnik v tem primeru zahteva varstvo svojih pravic v civilnem sodnem postopku. Upravni organ mora pred izdajo gradbenega dovoljenja, v skladu z 41. členom ZGO preveriti le, ali ima PGD vse zahtevane sestavne dele iz 19. člena ZGO in ali je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja.
Dejstvo, da se tožnik ne strinja z uporabo njegove nepremičnine za dostop v pasažo z druge strani, bo imelo za posledico le, da se predvidena pasaža ne bo mogla uporabljati kot hodnik skozi stavbo, ki povezuje dve vzporedni ulici (tako o pasaži v SSKJ), ampak kot navaden hodnik oziroma prehod, ki se bo končal ob tožnikovi nepremičnini.
Drugostopenjski organ v zvezi z vloženo pritožbo ni smel izdati druge odločbe in z njo odpravljati svojih morebitnih napak, storjenih s prvo odločitvijo, saj tako ravnanje ni v skladu z namenom, zaradi katerega se izda dopolnilna odločba. Materialne oziroma procesne pomanjkljivosti v upravnem postopku sprejetih odločb je mogoče odpraviti le v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, predvidenimi v ZUP.
ZGO-1 člen 24, 54, 54/2, 54/2-1. ZUP člen 30, 67, 67/1.
gradbeno dovoljenje - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - obvezne sestavine zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja - upravni postopek - nepopolna vloga - podaljšanje roka za dopolnitev vloge - pooblastilo za vodenje postopka
Upravni organ nima zakonite podlage, da bi podaljševanje roka za predložitev projektne dokumentacije vezal na neko bodoče negotovo dejstvo, niti ga ne more podaljševati za nedoločen čas in to ne glede na to, da razlogi za to morda niso na investitorjevi strani.
Bistveno je, da ima oseba, ki je pooblaščena za vodenje postopka pred izdajo odločbe, za to ustrezno pooblastilo, zato ugovor tožeče stranke, da je postopek vodila oseba, zaposlena pri drugi izpostavi iste upravne enote, na zakonitost izvedenega postopka nima nobenega vpliva.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 62/2-1, 62/2-2, 56, 66, 66/1, 66/1-1, 153. ZUP člen 164, 199, 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-3, 279/1-6. ZUS-1 člen 20, 20/3.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - sodna poravnava - upravni postopek - ogled - nova dejstva in dokazi
S sodno poravnavo sta investitorja izkazala pravico graditi tudi na njima solastnem zemljišču, zaradi česar ponovno tožnikovo soglasje za gradnjo vodovodnega priključka in dostopne poti po tem zemljišču ni potrebno.
Legalizacija, ki jo je tožnik dovolil v sodni poravnavi (pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter vseh drugih upravnih dovoljenj), vključuje tudi komunalne naprave oziroma priključke, saj sicer legalizacija ne bi bila smiselna in bi bila ta določba poravnave brezpredmetna.
Tožnik je bil seznanjen s konkretnimi okoliščinami odvodnjavanja meteornih vod in tehničnimi rešitvami, zato je imel že v postopku na prvi stopnji možnost navajati in konkretizirati, katera pravila stroke pri tem niso bila upoštevana, česar pa ni storil. Tega ni storil niti v pritožbi, zato se na to okoliščino – tudi sicer povsem pavšalno – ne more sklicevati šele v tožbi v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - ugovor stranskega udeleženca
Upravni organ je dolžan preizkusiti ugovore, ki so relevantni z vidika varovanja konkretnih pravno zavarovanih interesov stranskega udeleženca, zato tožnik svoj položaj v zvezi z nameravano gradnjo varuje na podlagi relevantnih določb Odloka o PUP in lahko le v tem okviru uveljavlja svoje ugovore.
upravni postopek - stranke v postopku - solastnik nepremičnine - upravni spor - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Zgolj s tem, da je tožeča stranka solastnik stvari, na rabo katere se nanaša pravica (o kateri se je na zahtevo aktivne stranke odločalo v predmetnem upravnem postopku), še ne izpolnjuje nobenega od meril, ki po določbi 1. odstavka 42. člena ZUP opredeljujejo položaj stranke v upravnem postopku. Tožeče stranke zgolj na podlagi njenega solastništva predmetnih parcel ni mogoče šteti za stranko ali stranskega udeleženca v upravnem postopku, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba, zato iz tega naslova glede na izrecno določbo 1. odstavka 17. člena ZUS-1 tudi ni mogla pridobiti aktivne legitimacije za vložitev tožbe v upravnem sporu.
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - pokojninski načrt - odobritev pokojninskega načrta - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nadzor nad poslovanjem
Trditev iz izpodbijane odločbe, da morajo pravne osebe, ki nameravajo opravljati dejavnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na podlagi kritnih skladov, še pred odobritvijo pokojninskega načrta pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje te dejavnosti iz določb ZPIZ-1, na katere se sklicuje tožena stranka, ne izhaja. Tožena stranka bi po mnenju sodišča, ob sklicevanju na 3. odstavek 386. člena ZPIZ-1, ki ureja nadzor nad njenim poslovanjem, lahko kvečjemu odločila, da tožeča stranka do pridobitve potrebnega dovoljenja ne more začeti z opravljanjem dejavnosti, ne pa, da je odobritev pokojninskega načrta kar v celoti zavrnila.
ZEKom člen 22, 22/1, 24, 129, 144, 144/1, 144/2, 145/5. ZUP člen 9, 213, 213/6. ZOR člen 1087, 1087/3. OZ člen 5, 7.
telekomunikacije - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - operater s pomembno tržno močjo - izrek upravne odločbe
Ko gre za postopek nadzora, katerega rezultat je odločba z, ki nalaga odpravo kršitev, pa je določenost oziroma konkretizacija izreka še zlasti pomembna, saj mora zavezanec natančno vedeti, katere ''druge določbe, ki se uporabljajo kot nerazumni pogoji pri omogočanju operaterskega dostopa'' so tiste, s katerimi po mnenju toženke tožnik krši z zgoraj citiranimi regulatornimi odločbami določene obveznosti, in na kakšen način naj ugotovljeno kršitev odpravi.
DDV - oprostitev plačila DDV - dobava blaga v namembni kraj izven EU
Iz 1. točke 31. člena ZDDV izhaja, da je plačila DDV oproščena dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj izven Skupnosti prodajalec ali druga oseba za njegov račun. V konkretni zadevi so bili motorni čolni prodani na ozemlju RS fizičnim osebam, ki so državljani RS, in šele potem izvoženi. Tožeča stranka je samo opravila izvoz in je ob izvozu ni bilo mogoče šteti za lastnico navedenih plovil. Ob takšnih ugotovitvah ne more uveljavljati oprostitve plačila DDV po 1. točki 31. člena ZDDV, saj je treba citirano določbo razumeti tako, da bi bila tožeča stranka oproščena plačila DDV v primeru, če bi pri izvozu nastopala kot lastnik blaga, ki se je izvozilo.
ZDDV člen 40. ZDDV-1 člen 62. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - neizkazana dobava materiala - fiktivni računi - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - zloraba pravic
Prvostopni organ je v ugotovitvenem postopku dokazal, da t. i. neplačujoči gospodarski subjekti niso dobavili blaga tožniku, kar je ugotovljeno tudi z navzkrižnimi pregledi pri navedenih subjektih. Ker ne obstoja resnični promet blaga med izdajatelji računov in tožnikom, gre tudi po mnenju sodišča za navideznost poslov in za fiktivne račune.
Tudi iz sodb Sodišča Evropske Unije izhaja, da nedvomno ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV v primeru, ko gre za zlorabo pravic in za transakcije, katere edini cilj je pridobitev davčne ugodnosti.
Odbitek vstopnega DDV po spornem računu tožeči stranki ne gre. Ni sicer sporno, da je bila med tožečo stranko in izdajateljico računa sklenjena pogodba o posredovanju pri prodaji nepremičnin. Iz določb ZPNPosr in OZ izhaja, da pridobi posrednik pravico do plačila, ko je naročitelj na temelju posredovanja sklenil veljavno pogodbo s tretjo osebo. V konkretni zadevi naročitelj - tožeča stranka ni sklenila take pogodbe, torej posrednik ni posredoval zanjo v smislu ZPNPosr in OZ. Pri tem pa tudi vsebina računa ni usklajena z dogovorjeno pogodbo o posredovanju, saj iz njega izhaja, da je bil tožeči stranki izdan „za udeležbo na odškodnini“.
davek na dodano vrednost (DDV) - davčna osnova - cenitev - davčni postopek - zapisnik o inšpekcijskem postopku
Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno neskladje prikazanih prihodkov po posameznih knjigovodskih listinah in evidencah, je imel davčni organ zakonsko podlago za ugotavljanje davčne osnove s cenitvijo. Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Davčni organ je pri ugotovitvi davčne osnove izhajal in se oprl na podatke, ki jih je pridobil v ugotovitvenem postopku, kot so: podatki o prihodkih in odhodkih, opravljenih dobavah ipd, kot izhajajo iz dokumentacije tožnika.
Vodenje postopkov v davčnih zadevah primarno temelji na določbah ZDavP-2, ki je glede na ZUP specialni predpis, saj se določbe ZUP v davčnem postopku uporabljajo subsidiarno.
Možnost sodelovanja pri sestavi zapisnika o inšpekcijskem pregledu je zagotovljena s podajanjem pripomb na zapisnik in ni treba, da bi se zapisnik pisal sproti, kot zmotno meni tožnik.
ZUP člen 67, 67/2, 147. ZKZ-UPB1 člen 22. OZ člen 52.
upravni postopek - odobritev pravnega posla - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge - prekinitev postopka
Ker tožnica tudi v, s tem dopisom danim rokom, organu ni posredovala sklenjene pogodbe, je pa posredovala odločbo Upravne enote Sevnica, št. 330-1226/2006 z dne 11. 12. 2006, s katero je bilo ugotovljeno, da ima tožnica status kmetijske organizacije, je zato organ, upoštevajoč določbo 22. člena ZKZ-UPB1, po kateri vlogo za odobritev pravnega posla poda fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, pri čemer je treba vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, ter glede na zgoraj citirano določbo 2. odstavka 67. člena ZUP, vlogo tožnice pravilno zavrgel.
Zahteva za prijavo je bila dana le za en znak, napačno pa je bilo postopanje z zahtevo, kar je povzročilo pomoto pri objavi in nato posledično dolžnost tožene stranke, da ponovno začne s postopkom, vključno s postopkom objave. Tožeča stranka torej ni bila postavljena v otežen položaj, saj bo lahko vložila ugovor in s tem v celoti zavarovala svoje pravice in koristi.
ZDDV člen 54. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 120.
DDV - vračilo DDV - zavezanec s sedežem v tujini - zahtevek za vračilo DDV - potrdilo pristojnega davčnega organa tuje države
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima ob pogojih, določenih z ZDDV, pravico do vračila vstopnega DDV, zaračunanega za storitve ali za premičnine, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci na ozemlju Slovenije, ali zaračunanega ob uvozu blaga v Slovenijo. K zahtevku za vračilo DDV mora priložiti potrdilo pristojnega davčnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi. Potrdilo je obvezna sestavina zahtevka za vračilo DDV.
Zvočna znamka tožeče stranke ne predstavlja le melodije, ampak tudi zvočno komponento izgovorjenega besedila, ki bo v potrošnikovi zavesti enakopravno zaznavno. V okviru fonetične analize ni relevantna potrošnikova izgovorjava zvočne znamke, pač pa zvočno dojemanje znaka, ki pomeni celoto le kot besedilo z melodijo. Čeprav je zvočna pojavnost minljiva, pa je namen zvočne znamke, da ostane v zavesti potrošnika in ne da bi takoj izginil.
Če davčni zavezanec prejme račun, na katerem je izkazan DDV, od osebe, ki ga po ZDDV-1 ne sme izkazati, ne sme odbiti izkazanega DDV, ne glede na to, ali nepooblaščena oseba ta DDV plača. Neutemeljeno je stališče tožnika, da bi bilo treba ugotavljati, ali je vedel, da je šlo za zlorabo pravic v smislu sodelovanja pri transakcijah glede utaje davka, saj v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni niti formalni pogoji za odbitek vstopnega DDV.