ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5, 5/2.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, na kar nakazuje 5. člen Odloka, ki določa prilagajanje realne vrednosti, izhodiščne vrednosti zemljišča iz 4. člena in nalaga pristojnemu ministrstvu spremljanje tržne cene zemljišč in v drugem odstavku 5. člena Odloka ustrezno prilagodi do izhodiščne vrednosti.
ZDDPO- člen 6, 26. ZDoh- člen 69. ZDDV člen 26, 26-9, 40.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - društvo - pridobitna dejavnost - stroški prenove nepremičnine - davek od dohodkov iz premoženja - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - oprostitev plačila DDV - kulturna dejavnost
Po 6. členu ZDDPO društva, ustanovljena za nepridobitne namene, davka ne plačujejo, razen za pridobitno dejavnost. V tem pogledu nepridobitni namen ustanovitve tožeče stranke kot društva ni sporen. Sporno je njeno dejansko poslovanje, za katerega davčni organ ugotavlja, da v pretežni meri ni skladno z nepridobitnim namenom. Za oprostitev plačila davka namreč ni dovolj nepridobiten namen ustanovitve, temveč je potrebno, da društvo na takšen način tudi dejansko posluje. Poslovanje zato ne sme biti usmerjeno v doseganje dobička – ne za društvo in tudi ne za njegove člane.
Sredstva, vložena v prenovo nepremičnine, predstavljajo, skladno s sklenjeno najemno pogodbo in po izjavi obeh lastnikov, ki sta jo dala v inšpekcijskem postopku, vrednost plačane najemnine. Zato so bili stroški za prenovo v celoti priznani kot stroški plačane najemnine, obenem pa vrednost vlaganj predstavlja prejemek obeh lastnikov, ki se v skladu z 69. členom ZDoh obdavči z davkom od dohodkov iz premoženja. Pri ugotavljanju dohodka, doseženega z oddajanjem stavb in prostorov v najem, ki je predmet obdavčitve, se namreč po citirani določbi upošteva (razen najemnine) tudi vrednost vseh obveznosti in storitev, za katere se je zavezal najemnik oziroma podnajemnik. Pri tem gre predvsem za tiste obveznosti in storitve, ki povečujejo obstoječo uporabno vrednost nepremičnine, npr. stroški rekonstrukcije, modernizacije, adaptacije in sanacije. Ker pri omenjenih vlaganjih ni šlo za vlaganja v osnovna sredstva tožeče stranke kot zavezanca za davek, niso bili izpolnjeni pogoji za odbitek vstopnega DDV iz 40. člena ZDDV.
Za oprostitev DDV po 9. točki 26. člena ZDDV ni dovolj, da gre za storitev s področja kulture in da je prireditev oziroma projekt sofinanciran z javnimi sredstvi. Potrebno je tudi, da gre za storitev, ki jo opravi nepridobitna organizacija v skladu s predpisi, ki urejajo področje kulturnih dejavnosti. Tožeča stranka takšnega statusa nima in ga tudi ne zatrjuje.
ZUP člen 260, 260-9, 267, ZGO-1 člen 62. SPZ člen 11.
gradbeno dovoljenje - stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - obnova postopka - upravičen predlagatelj obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Status stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v primerih, ko je obstoj stvarne pravice pogoj za sodelovanje v postopku, ima tisti upravičenec, ki nedvomno izkaže svoje stvarnopravno upravičenje, zato pravnega varstva ni mogoče vnaprej in za vse primere odreči osebi, ki to upravičenje izkaže po izdaji odločbe, pa četudi upravni organ in ostale stranke v postopku za to upravičenje glede na zemljiškoknjižno stanje v trenutku izdaje gradbenega dovoljenja niso mogle vedeti.
ZIN člen 24, 24/3. ZUP člen 43, 142, 235, 235/5, 267, 267/1.
inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi postopka - obnova postopka
Postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti. Vendar pa tega pravila o nemožnosti obnove s sklepom končanega inšpekcijskega postopka ni mogoče upoštevati, saj glede na stališče iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-2411/06-12 z dne 22. 5. 2008 tudi izdaja sklepa o ustavitvi postopka pomeni ukrep inšpektorja, ki lahko poseže v pravice, dolžnosti ali pravno koristi posameznika, torej akt, glede katerega je mogoče predlagati obnovo.
ZGO-1 člen 48, 48/4, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/1-7, 66/2, 207. ZGO-1B člen 127, 127/5. SZ člen 24, 24/1. ZUP člen 43, 43/2. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice člen 31, 31/1, 32, 32/1, 32/3, 32/4, 33, 33/1, 36, 36/4, 38, 38/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za gradnjo po PUP - pozidanost zemljišča - dovozna pot - stranski udeleženec
V sklepu o izdaji pozitivnega mnenja k investitorjevi urbanistični rešitvi dodatno določena obveznost, da investitor prenese cesto v upravljanje občini, ne more biti pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, za katerega je relevantno le izpolnjevanje pogojev za gradnjo, ki jih določa prostorski akt.
Pri ugotavljanju stopnje pozidanosti je treba uporabiti standard SIST ISO 9836, na katerega napotuje 207. člen ZGO-1 pri izračunavanju površin in prostornin objektov iz 4. odstavka 48. člena ZGO-1.
Glede na obrazložitev prvostopenjskega in drugostopenjskega organa ni jasno, kako je treba obravnavati vprašanje sporne dovozne poti: le v okviru zunanje ureditve investitorjevega zemljišča ali kot gradnjo gradbeno inženirskega objekta (ceste), saj iz obrazložitev ni razvidno, kakšne so dejanske značilnosti te „dovozne poti“ oz. na kakšen način je „obdelana“ v PGD. Zgolj širina zemljišča, ki bo asfaltirano za vožnjo po parceli, še ne zadošča za sklep, da gre za objekt.
načelo zakonitosti - uporaba zakona veljavnega ob izdaji odločbe - dovolitev priglašenh del
Načelo zakonitosti pomeni vezanost uprave, da pri odločanju uporabi predpis, veljaven v času odločanja na prvi stopnji, razen v primeru, če predpis za določene vrste upravnih zadev določa drugače.
pravnomočno ugotovljen poseg v prostor - izpodbijanje pravnomočne odločbe - skrajšani ugotovitveni postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
Izdaja odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora je pravna posledica inšpekcijske odločbe zaradi nedovoljene gradnje, zavezanec za plačilo nadomestila pa je glede na izrecno besedilo navedene zakonske določbe inšpekcijski zavezanec.
Tožeča stranka s tem, ko uveljavlja, da ni inšpekcijska zavezanka, izpodbija pravilnost oziroma zakonitost odločbe, s katero je bilo odločeno o predhodnem vprašanju, česar pa ne more uspešno storiti v tem postopku, temveč bi morala to storiti v postopku s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4. ZUP člen 78, 78/1, 80, 80/1.
inšpekcijski ukrep - inšpekcijski zavezanec - zapisnik o zaslišanju
Ker tožnik v tožbi ne izpodbija, da zapisnik ni sestavljen v skladu s 1. odstavkom 78. člena ZUP, je treba v obravnavanem primeru šteti, da je tožnik podal izjavo, kot je navedena v zapisniku, in v kateri je navedel dejstva v zvezi z gradnjo spornega objekta.
postavitev izvedenca - izvedensko mnenje - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer
Upoštevajoč določbe 189., 190. in 194. člena ZUP pri odločitvi uporabljeno mnenje ne predstavlja izvedenskega mnenja, saj ga ni izdelal v postopku postavljeni izvedenec, ampak gre za mnenje strokovnjaka, izdelano na zahtevo ene od strank.
Ker je upravni organ sam ocenil, da v zadevi ne bo mogel odločiti brez dokaza z izvedencem, nato pa se je oprl na mnenje, ki ga je predložila stranka, to ne more biti zadosten dokaz o dejstvih, na podlagi katerih temelji pravni sklep CSD.
Besedilo 2. odstavka 108. člena ZPNačrt, po katerem se do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih prepisih, se v ničemer ne nanaša na morebitno podaljšanje veljavnosti predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo ZPNačrt, temveč izključno na veljavnost predpisov, ki bodo veljali v času uveljavitve občinskega prostorskega načrta.
Glede na določbo 3. odstavka 79. člena ZPNačrt za odmero komunalnega prispevka ni pomembno, kakšna je dejanska oddaljenost stavbnega zemljišča od komunalne opreme in s tem dolžina priključka v zasebni lasti, temveč le to, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju opreme, na katero se priključuje.
Komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme ni mogoče odmeriti, če se stavbno zemljišče ne nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme.
ukrep gradbenega inšpektorja - upravni spor - nova dejstva in dokazi
Tožeča stranka v tožbi ni navedla nobene okoliščine, ki bi ji onemogočila pravočasno navajati dejstvo, da obravnavani objekt ni povezan s tlemi, oziroma da ne gre za objekt v smislu 1. točke 1. odstavka 2. člena ZGO, oziroma dokaze, iz katerih bi to dejstvo izhajalo.
zavod za prestajanje kazni - odločba disciplinske komisije - sklep o zavrženju pritožbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ista upravna zadeva
Sodišče je sklep o zavrženju pritožbe zoper odločbo disciplinske komisije obravnavalo kot akt, ki je lahko predmet upravnega spora, skladno z 2. členom ZUS-1, saj je s tem sklepom upravni organ odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, konkretno o pravici do pritožbe.
V obravnavanem primeru bi moral organ pritožbo zavreči že ob smiselni uporabi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
telekomunikacije - telekomunikacijske storitve - premijske storitve - spor med subjekti na trgu elektronskih komunikacij - višina telefonskega računa
Izdani računi operaterja predstavljajo verodostojen dokaz o tem, da so bili klici s priključka tožnika dejansko opravljeni, kajti na računih se beleži promet, ki ga avtomatično beležijo centrale operaterjev, podatki iz central pa se prenesejo v obračunski sistem.
Tožbeni ugovor, da so vnuki po načelu vstopne pravice tudi dediči prvega dednega reda in zato nadomestni upravičenci po določbi 12. člena ZDen, zaradi česar je organ z odrekom vstopne pravice vnukov oziroma vnukinje bivše lastnice s svojo odločitvijo diskriminiral tožnika, ne vzdrži.
DDV - davek od osebnih prejemkov - poslovodna oseba - plačilo storitve poslovodenja
Poslovodna oseba pridobi pravico in obveznost vodenja poslov družbe in njenega zastopanja že s samim imenovanjem. Pravice in obveznosti, ki izvirajo iz opravljanja poslovodne funkcije se opredelijo s posebno pogodbo med družbo in poslovodno osebo. Ni nujno, da poslovodna oseba sklene pogodbo o zaposlitvi z družbo, v kateri opravlja poslovodenje, z njo lahko sklene tudi posebno pogodbo o poslovodenju, vendar v tem primeru poslovodna oseba sama nastopa kot pogodbena stranka, ki izvaja to storitev. Tožeča stranka pa ne more biti upravičena do odbitka DDV zgolj zato, ker je za delo poslovodenja izdala račun pravna oseba, ki je davčna zavezanka po 13. členu ZDDV. Če pomeni plačilo storitve poslovodenja plačilo fizični osebi za opravljeno delo, je treba obračunati in plačati tudi davke in prispevke, ki jih predpisi določajo za taka plačila.
Ker v zadevi ni sporno, da je tožnik kupil trošarinske izdelke, ki so bili predmet nezakonitega vnosa, in da je dejansko tudi prejel navedeno pošiljko trošarinskih izdelkov, za katere pa trošarina ni bila plačana, je kot kupec trošarinskih izdelkov v smislu 16. člena ZTro-UPB2 plačnik trošarine za obravnavano pošiljko, in sicer kot solidarni plačnik (4. odstavek 17. člena ZTro).
Določba 162. člena ZASP po razumevanju sodišča v četrtem odstavku določa obveznost kolektivne organizacije, da določene listine pošilja toženi stranki. Ta obveznost ji je naložena z zakonom in nobena zahteva tožene stranke za dostavo listin ni potrebna. Zakonodajalec je v tej določbi naštel najpomembnejše akte tožeče stranke in njihove spremembe, vendar ne taksativno (uporabljena je beseda »predvsem«). Odprt seznam pa po mnenju sodišča ne pomeni, da bi morala biti obveznost posredovanja drugih aktov določena v kateri drugi določbi zakona, kot to razume tožeča stranka, ampak pomeni, da druge akte tožeča stranka pošlje toženi stranki na njeno zahtevo.
Pravna podlaga za naložitev plačila trošarine je v 17.členu ZTro. Navedene določbe zavezujejo prav vsakogar, ki ima kakorkoli povezavo s trošarinskimi izdelki. Plačnik trošarine je tudi oseba, ki kupi trošarinske izdelke v smislu 16. člena ZTro. Solidarna odgovornost iz 4. odstavka 17. člena ZTro, po katerem je v primeru, če je v skladu s tem členom več oseb odgovornih za plačilo trošarine, odgovarjajo za plačilo trošarine solidarno.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 18.
javni razpis - neprofitno stanovanje - oddaja neprofitnega stanovanja v najem
Tožnica na dan objave javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ni imela začasnega bivališča v materinskem domu na območju E. in zato ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev na prednostno listo.
Zgolj navedba v PGD, da bo stanovanjski objekt priključen na sledečo komunalno omrežje /.../, ni zadostna podlaga za sklep, da gre v obravnavanem primeru za objekt, ki še ni bil priključen in se zato na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo.