Po 1. odstavku 194. člena ZJU se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti najkasneje do 1. 1. 2004 prevedejo v nove nazive glede na izhodiščne količnike za določitev osnovne plače. Definicija izhodiščnega količnika je opredeljena z določbo 2. odstavka 194. člena ZJU, po kateri se za izhodiščni količnik šteje količnik, ki je v zakonu ali podzakonskem predpisu ali v skladu z njima izdanem ustreznem aktu določen kot količnik za določitev osnovne plače oziroma količnik delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Za prevedbo nazivov višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev je po določbah ZJU edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Ugovori o predhodni nepravilni razporeditvi na delovno mesto ob prezaposlitvi delavcev Agencije za plačilni promet in iz tega razloga sprožen delovnopravni spor na pravilnost odločitve ne morejo vplivati.
rok - stroški postopka - javni uslužbenec - obrazložitev odločbe
Ureditev pravnih sredstev v ZJU zoper odločitve pristojnih organov v postopku izbire in imenovanja kandidata za razpisano delovno mesto je na specifičen način predpisana možnost uresničevanja ustavne pravice do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji. Zoper odločbo oziroma sklep posebne natečajne komisije ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, v katerem lahko neizbrani kandidat vloži tožbo iz razlogov, taksativno navedenih v 1., 2. in 4. točki 1. odstavka 65. člena ZJU, pa tudi v primeru, če je natečajna komisija ugotovila, da kandidat po strokovni usposobljenosti ni primeren za položaj, sam pa meni, da je. Ta razlog uveljavlja tožnik s tem, da kot neutemeljene ocenjuje navedbe tožene stranke o njegovem neustreznem poznavanju problematike področja. Izpodbijani akt v tem delu ni ustrezno obrazložen v skladu z določbo 1. odstavka 214. člena ZUP, zlasti glede na podatke in listine v predloženem upravnem spisu, ki se nanašajo na skupno časovno dolžino tožnikovega preteklega službovanja na delovnih mestih, ki so razvidna iz tožnikovega življenjepisa in fotokopije delovne knjižice. V obrazložitvi manjka del, v katerem so po vsebini s smiselno uporabo določil 214. člena ZUP utemeljene ugotovitve glede tistih razpisnih pogojev, ki so hkrati vsebovani v Standardih kot samostojni elementi, ki po naravi stvari zahtevajo določeno utemeljitev in tudi natančno navedbo, na podlagi katerih dejanskih okoliščin (z njihovo določno in konkretno opredelitvijo) ali listin ter pravnih določb je tožena stranka opravila presojo. Navedenih pomanjkljivosti v obrazložitvi izpodbijanega akta tožena stranka s pojasnili, podanimi v odgovoru na tožbo ne more uspešno odpraviti. Prepozno vloženo dopolnitev tožbe po preteku tridesetdnevnega zakonskega roka je sodišče moralo zavreči. Stroške postopka je tožena stranka dolžna povrniti tožniku v 30-dnevnem roku za prostovoljno izpolnitev, ki ga je sodišče določilo ob upoštevanju okoliščine, da se tožena stranka uvršča med proračunske porabnike, za katere veljavni predpisi določajo posebne roke za plačila obveznosti.