davčno priznan odhodek - popravek vrednosti terjatve - davek od dobička pravnih oseb
Na podlagi določb Slovenskih računovodskih standardov, predvsem SRS 5, je po presoji sodišča tudi utemeljenost oblikovanja popravka vrednosti terjatev, ki je pogoj za davčno priznanje na tej podlagi vračunanih stroškov poslovanja, treba dokazati z listinami, ki dvomljivost ali spornost terjatev (verjetno) izkazujejo. SRS/93, drugače kot SRS/2001 (18.55), domneve, po kateri je dvom o plačilu obresti utemeljen, dokler ni plačana glavnica, niso določali. Stališče tožene stranke, da je bilo oblikovanje popravkov vrednosti terjatev iz naslova obračunanih obresti po relevantnih določbah SRS vezano na listinsko utemeljitev, je zato pravilno.
Po ugotovitvi, da so podatki v sporni carinski deklaraciji usklajeni s podatki iz listin, ki so bili deklaraciji priloženi v času njenega sprejema, in da je bilo blago ocarinjeno in prepuščeno deklarantu dne 14. 9. 2001, ni podlage za spremembo podatkov o vrednosti in količini blaga, sproščenega v prost promet po sporni carinski deklaraciji, in s tem za delni odpust carinskega dolga.
Pri presoji, ali gre v obravnavanem primeru za finančni ali poslovni leasing, je potrebno skrbno pretehtati predvsem določbe pogodbe o skupnih družbah, ki je bila sklenjena med AAA in tožnikom (v prvostopni odločbi uporabljen izraz Joint Venture pogodba - JVP). Iz vsebine člena 5.4. te pogodbe je jasno, da gre pri zemljiščih in zgradbah za poslovni najem. Tak zaključek izhaja predvsem iz časa trajanja najema, največ štiri leta, in letne najemnine, določene v višini 7 % vrednosti nepremičnine. Skupna vsota najemnin ob predpostavki, da bi najemno razmerje trajalo štiri leta znaša 28 % vrednosti nepremičnine, kar kaže na to, da je uporabnik nepremičnine dejansko plačeval le njeno uporabo, ne pa tudi odplačeval samo vrednost v najem dane stvari, kot je to za finančni najem, kar je bilo pojasnjeno zgoraj, potrebno. To dejstvo izrecno priznava tudi tožnik sam, ko v tožbi zatrjuje, da se nakupna oziroma prodajna vrednost nepremičnine celotno dobo najema ni odplačevala, kar pa je pomembna značilnost finančnega najema, saj je ob koncu trajanja najema v najem dana stvar skoraj v celoti poplačana. Zato v obravnavani zadevi že iz tega razloga ne gre za finančni najem.
URS člen 22, 22. CZ člen 154, 154/1. ZUP člen 189/2, 9, 154, 189, 189/2, 9, 154, 189.
ustna obravnava - carina - uvrstitev blaga po nomenklaturi carinske tarife - načelo zaslišanja stranke
Z ustno obravnavo se sicer res najustrezneje uresničuje načelo zaslišanja stranke iz 9. člena tega zakona, vendar kršitev pravila o obveznosti ustne obravnave sama po sebi v zakonu ni opredeljena kot bistvena kršitev pravil postopka. Če stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena, bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre za kršitev načela zaslišanja strank, ki obenem predstavlja tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic, vendar v obravnavani zadevi za takšen položaj ne gre. Generalni carinski urad po samem zakonu opravlja naloge, za katere je potrebno strokovno znanje, torej ima zaradi razpolaganja s specialnimi znanji zakonsko pooblastilo za dajanje strokovnih mnenj. To ne pomeni, da stranka nima pravice predložiti izsledkov svojega izvedenca oziroma predlagati izvedbe dokaza z izvedencem, vendar uradna oseba, ki vodi postopek, odloči o tem, ali je določeno dejstvo treba ugotoviti z izvedencem.
Za prevedbo nazivov po določbi 194. člena ZJU je edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede pred opravljeno prevedbo. Na pravilnost odločitve o prevedbi naziva po 194. členu ZJU zato ne morejo vplivati navedbe o različnih opisih del in nalog po Uredbi glede na naziv, ki ga je tožeča stranka dosegla pred prevedbo naziva po ZJU in po njej, kakor tudi ne okoliščine glede izobrazbe, posebnih pogojev dela oziroma okoliščine zaradi katerih je bila pred prevedbo upravičena do 60% dodatka na izhodiščni količnik.
URS člen 156, 156, 156, 156. ZUS člen 60/1-3, 60, 60/1, 60/1-2, 25, 25/3, 25/3-3, 60/1-3, 60, 60/1, 60/1-2, 25, 25/3, 25/3-3. ZAzil člen 41, 41/1, 45b, 41, 41/1, 45b. ZUP člen 179, 179.
uradna evidenca - načelo zaslišanja stranke - azil - samovoljna zapustitev azilnega doma
Če prosilec za azil poda ponovno prošnjo za azil neposredno v Azilnem domu, pred tem pa je nastanjen na zasebnem naslovu, in ob ponovni prošnji za azil izrazi tudi prošnjo, da mu pristojni organ dovoli nadaljnjo nastanitev na zasebnem naslovu, ne gre za samovoljno zapustitev Azilnega doma v smislu 42. člena ZAzil. Tožena stranka je vedela, kje so nastanjeni tožniki, ker so jo ti o tem obvestili, a je menila, da je podana domneva o umiku prošnje za azil, ker naj bi tožniki samovoljno zapustili Azilni dom, saj so to storili brez potrebne odobritve. To pomeni, da je tožena stranka storila bistveno kršitev določb postopka, ker ni dala tožnikom možnosti, da se izrečejo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Poleg tega sodišče ugotavlja, ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča, da sta za uradno evidenco v smislu 179. člena ZUP potrebna podpis in žig na listini, ki izkazuje predmetno dejstvo, in da mora iz uradne evidence izhajati odsotnost prosilca za azil v trajanju treh dni (I Up 298/06 z dne 8. 3. 2006), da se tožena stranka v izpodbijani odločbi ne opira na uradno evidenco, iz katere bi izhajala odsotnost tožnikov v trajanju treh dni.
ZDRS člen 13, 13/1, 13/2, 28. URS 3, 22, 125. ZS 3, 11. ZUP člen 214, 214/1.
obrazložitev odločbe - načelo zakonitosti
Iz ZDRS izhaja, da mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS o obstoju znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in podobnih razlogov ni pravno nevezano, ampak mora biti strankam vnaprej znano in v splošnem predpisu Vlade določeno. Vlada RS je sprejela Uredbo o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, vendar so s tem predpisom določena le merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz 3., 4. in 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, ne pa tudi za ugotavljanje pogojev iz 13. člena ZDRS. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla na mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS, ki bi bila oprta na predpisana merila v smislu 28. člena ZDRS. Tudi v registru pravnih predpisov Republike Slovenije ni akta Vlade RS, ki bi določal merila iz 28. člena ZDRS za odločanje o državljanstvu po 13. členu ZDRS.
ZGos člen 8, 24, 24a, 8, 24, 24a. ZGO-1 člen 3, 3/3, 199, 3, 3/3, 199, 3, 3/3, 199.
pogoji za opravljanje dejavnosti - gostinstvo - gradbeno dovoljenje
Tožena stranka po presoji sodišča ni ravnala pravilno, ko pri svojem odločanju ni uporabila 1. odstavka 199. člena ZGO-1, ki določa, da se s 1. 1. 2003 šteje, da se določbe 8. člena in 24.a člena ZGos nanašajo samo na gostinske obrate v novo zgrajenih stavbah, katerih prostori se rekonstruirajo ali katerim se spreminja namembnost po določbah tega zakona. Logična razlaga te določbe po mnenju sodišča pomeni, da v postopku ugotavljanja pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti predložitev uporabnega dovoljenja ni več obvezna podlaga v primerih, ko gre za gostinsko dejavnost, ki se že opravlja v starejših objektih, pa ne gre za objekt iz 1. točke 1. odstavka 197. člena ZGO-1 (za te se že po zakonu šteje, da uporabno dovoljenje imajo), razen za objekt, ki se rekonstruira ali katerega namembnost se spreminja.
nadomestilo za denacionalizirano stanovanje - upravičenec do sredstev - denacionalizacija
V skladu z določbo 2. odstavka 148. člena Stanovanjskega zakona/91 ima aktivno legitimacijo upravičenca za prejem nadomestila za nacionalizacijsko stanovanje najemnik, ki bi imel pravico do odkupa stanovanja.
SZ-1 člen 87, 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 3.
državljanstvo - neprofitno stanovanje
Ker je državljanstvo Republike Slovenije v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se pravilno sklicuje tožena stranka, določeno med osnovnimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, ob ugotovitvi, da tožnik tega pogoja ne izpolnjuje, prvostopni organ in tožena stranka, kljub izkazano težkim razmeram tožnika in njegove družine, zaradi vezanosti na zakon in podzakonski predpis, nista mogla (in smela) odločiti drugače, kot vlogo zavrniti.
ZUJIK člen 87, 87. Uredba o samozaposlenih v kulturi člen 2, 2/1, 3, 2, 2/1, 3.
vpis v razvid samozaposlenih v kulturi - samozaposleni v kulturi
Tožena stranka na mnenje strokovne komisije ni vezana. To jasno izhaja iz določbe 87. člena ZUJIK. Razlogi za odločitev pa konkretno tudi ne izhajajo iz mnenja komisije, z vsebino katerega je bila tožeča stranka v postopku pred izdajo odločbe seznanjena z možnostjo, da se o njem izjavi in vlogo dopolni z dodatno dokumentacijo, in na katero se v obrazložitvi odločbe sklicuje tožena stranka.
davčno priznan odhodek - davek od dobička pravnih oseb
V obravnavanem primeru ni sporno dejstvo, da je tožeča stranka v letu 1992 v svoje poslovne knjige kot osnovno sredstvo knjižila nepremičnino - poslovno stavbo in na podlagi tega knjižila stroške iz naslova nabave kurilnega olja za ogrevanje poslovnih prostorov, amortizacije nepremičnine, revalorizacije amortizacije nepremičnine in revalorizacije kapitala. Sporno tudi ni, da v času vnosa nepremičnine, pa tudi pozneje, v celotnem kontroliranem obdobju, ni bila (zemljiškoknjižna) lastnica sporne nepremičnine, niti ni razpolagala z listino, sposobno za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v svojo korist. Dejstva, ki jih navaja (dejanska uporaba, vnos v poslovne knjige, dokapitalizacija) lastninske pravice ne izkazujejo, ob pravilnem ravnanju pridobitvi lastninske pravice le sledijo. Navedeni stroški zato tožeči stranki utemeljeno niso bili priznani kot poslovnih odhodkov v davčnem obračunu za leto 1999 v smislu določbe 11. člena ZDDPO.
Sam CZ roka za dodatno opremljanje gasilskih in drugih reševalnih vozil ne določa. Stališče tožene stranke, da 2. odstavek 69. člena Uredbe določa prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da zamuda tega roka pomeni tudi izgubo pravice, ni pravilno. Pravico do oprostitev plačila carine določa CZ, in le zakon bi lahko določil prekluzivni materialni rok, v katerem bi carinski zavezanec to pravico izgubil. Po mnenju sodišča rok treh mesecev, določen v 69. členu Uredbe ni prekluziven, kar pomeni, da bi morala tožena stranka oziroma že njen prvostopni organ presojati, glede na v obravnavani zadevi pravočasno vloženo zahtevo za podaljšanje tega roka, ali je zahteva utemeljena.
Še pred pravnomočno odločitvijo v upravnem sporu je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-294/04-15 z dne 16.6.2005 v 1. odstavku 193. člena Zakona o javnih uslužbencih, razveljavilo besede "sicer jim preneha delovno razmerje"., kar pomeni, da ni več pravne podlage, na kateri temelji odločitev tožene stranke.
V obravnavanem primeru je bila tožeči stranki v prekrškovnem postopku izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki preneha veljati že s samo pravnomočnostjo odločbe, s katero je bila sankcija izrečena. Obveznost izročitve vozniškega dovoljenja upravnemu organu pa se izvršuje v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki določa, da je storilec prekrška dolžan takšno vozniško dovoljenje, pri katerem je že nastopila neveljavnost, izročiti pristojnemu upravnemu organu.
ZUS člen 25, 25/1, 25/1-4, 25, 25/1, 25/1-4. ZUP člen 279/1, 171, 171/1, 279, 279/1, 171, 171/1, 279.
ničnost odločbe
Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijane odločbe, izdane v upravni zadevi zahteve tožnika za izrek ničnosti odločbe z dne 13.5.1994 v zadevi izdaje potrdila o državljanstvu. Zakonitost odločb(e) izdane(ih) v tej upravni zadevi, pa se presoja skozi vprašanje, ali je odločba z dne 13.5.1994 nična ali ne. Pravno pomembna so zato le dejstva, ki se nanašajo na negativno odločbo organa prve stopnje, za katero tožnik uveljavlja ničnostne razloge iz 1., 3., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Iz določb ZUS ne izhaja, da je sodno varstvo v upravnem sporu v zadevah izreka ničnosti upravnega akta zagotovljeno stranki tudi v primeru, ko izpodbijani akt ni dokončen upravni akt in da stranka lahko zahteva s tožbo v upravnem sporu izrek ničnosti akta kadarkoli.
Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in določb iz Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih ter projekta, je tudi po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper enotno dovoljenje za gradnjo, ki investitorjema dovoljuje, da obstoječi stanovanjski objekt delno porušita in rekonstruirata z nadvišanjem za 0,5 m in razširitvijo za 3,50 m, s čimer je višinski gabarit osrednjega dela objekta K+P+N, višinski gabarit klanice pa je P+N+N.
ZKT člen 4, 4/1, 4/1-5, 4, 4/1, 4/1-5. URS člen 125, 125.
nevezanost sodišča na nezakonite določbe občinskega odloka - komunalna taksa
Sodišče je po določbi 125. člena Ustave RS in 1. odstavka 3. člena Zakona o sodiščih vezano le na Ustavo RS in zakon, zato je presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe le ob upoštevanju ZKT, in brez upoštevanja določbe Opombe 1. k tarifni številki 2 Taksne tarife Odloka, ki po presoji sodišča ni skladna z ZKT (exceptio illegalis).