Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z razlogi, ki temeljijo na sodni praksi v zadevah odvzema otroka in namestitvi otroka v rejniško družino, toliko bolj, ker gre v obravnavnem primeru za postopek, kjer imajo otrokove koristi prednost pred koristmi staršev.
ZUP člen 221, 222/1, 221/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
začasna odločba - namestitev otroka v rejniško družino - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik bi lahko dosegel spremembo pravnega položaja, ki je bilo vzpostavljeno s predmetno začasno odločbo, če bi jo uspel izpodbiti v času njene veljavnosti. Po pregledu predloženega upravnega spisa je sodišče namreč ugotovilo, da je prvostopenjski organ že končal postopek o odvzemu mladoletnega otroka tožniku.
odvzem mladoletnega otroka - nastanitev otroka v rejniški družini - koristi otroka - mnenje strokovne komisije
Sodišče ne dvomi v pravilnost upravnega postopka in izdane odločbe, glede na to, da tožnika kot starša mladoletnega otroka, upoštevaje izkazane trenutne osebnostne okoliščine, ne zmoreta skrbeti za njegov normalni psihofizični razvoj. Tega dejstva ne spremeni niti okoliščina, da pediatrinja, na katero se sklicujeta tožnika, dejansko glede same skrbi za mladoletnega otroka ni podala negativnega mnenja, ker je na strani staršev oziroma tožnikov izkazanih toliko za starševstvo neprimernih okoliščin, da drugačna odločitev, kot sta jo že izrekla prvostopni organ in tožena stranka, ni mogoča.
ZUP člen 236, 236/2. ZZZDR člen 120, 120/1. ZSV člen 88.
začasna odločba - začasen odvzem otroka - namestitev v rejniško družino - korist otroka
Samo dejstvo, da v začasni odločbi, ki kot taka nosi tudi naslov, ni v izreku izrecno navedeno, da gre za začasen odvzem otroka, sicer predstavlja postopkovno kršitev, vendar pa ta ni vplivala na zakonitost same odločitve.
Iz listin in zapisniško ugotovljenih dejstev centra za socialno delo izhaja, da koristi mladoletnega otroka narekujejo takojšen odvzem in namestitev v drugo družino, tako da je neutemeljen tožbeni ugovor, da otrok ni stranka v postopku, in da torej njemu škoda ne more nastati. Interesi otroka so namreč tisti, ki so po vseh zakonskih določbah najbolj varovani, in zaradi katerih tudi ni mogoča drugačna pravna razlaga drugega odstavka 236. člena ZUP.
skrbništvo - določitev skrbnika za poseben primer - stranka v postopku - pregled spisov
Tožnica poleg razveljavitve izpodbijanega sklepa zahteva tudi dodelitev statusa stranke v upravnem postopku glede postavitve A.A. za skrbnico za poseben primer in izročitev odločbe, s katero je prvostopenjski organ A.A. postavil za skrbnico za poseben primer za upravljanje z solastniškim deležem (5/8) na stanovanju, torej odločbe, katere zakonitost je Upravno sodišče že presodilo s pravnomočno sodbo, ki je bila potrjena s sodbo Vrhovnega sodišča RS, ki pri tem ni ugotovilo nezakonitosti glede uporabe materialnega prava, niti glede določil postopka, vključno z vprašanjem statusa tožnice kot stranke v upravnem postopku postavitve A.A. za skrbnico za poseben primer. Pravnomočno sodno odločbo sodne oblasti pa mora v skladu z določilom 1. odstavka 2. člena ZS spoštovati vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji.
ZZZDR člen 106, 106/1, 141, 146. ZUP člen 7, 9. Konvencija o otrokovih pravicah člen 9, 9/2, 12.
posvojitev otroka - soglasje staršev - načelo zaslišanja stranke - koristi otroka
Tožnica je v izjavi navedla, da se strinja s posvojitvijo mladoletnih otrok, kar pomeni, da same oddaje v posvojitev ni z ničemer pogojevala. Izbira družine, v kateri bo otrok posvojen, pa je v pristojnosti centrov za socialno delo, ki pri tem upošteva koristi otrok.
Iz listin upravnih spisov dejansko ne izhaja, da bi bila starša (tudi tožnica) na pravico, da lahko prekličeta soglasje, opozorjena. Takšna kršitev pa ni bistveno vplivala na pravilnost odločitve, ker iz samega spremljanja dolgoletnega rejniškega postopka izhaja, da tožnica v vseh teh letih ni imela dejanskega interesa, da bi z otrokoma vzdrževala stike, ne glede na njene tožbene navedbe, da ji je to preprečeval slab partnerski odnos do očeta otrok.
skrbnik za poseben primer - kolizijski skrbnik - koristi otroka - dolžnost izobraževanja otrok
Zavrnitev tožeče stranke, da podpiše vlogo za štipendijo, kar tožnica utemeljuje z materialno obveznostjo zaradi morebiti neuspešnega študija, kaže na njeno drugačno gledanje glede sinovega izobraževanja oziroma na navzkrižje koristi tožeče stranke in njenega sina. To pa je centru za socialno delo nalagalo, da v skladu z določbo 213. člena ZZDR postavi kolizijskega skrbnika.
odvzem mladoletnega otroka - namestitev v varno okolje - korist otroka
Na osnovi opravljenega postopka, ki je skladen z določili ZZZDR, ZSV in ZUP je Center za socialno delo tudi po presoji sodišča pravilno in zakonito sprejel odločitev, da se mladoletna otroka umakne iz družine in namesti v varno okolje, kjer jima bo nudena primerna oskrba, varstvo in vzgoja.
ZZZDR člen 128, 216 - 223. ZUP člen 82, 82/1, 82/2.
skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - sodelovanje v postopku - položaj stranke v postopku
Postopek postavitve skrbnika je namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki je postavljena pod skrbništvo (varovanke). Zato imata v njem položaj stranke samo oseba, postavljena pod skrbništvo, kot tudi oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem sprejema obveznosti opredeljene v ZZZDR. Druge osebe, kot npr. sorodniki varovanke, pa v tem postopku nimajo položaja stranke, čeprav s svojimi predlogi sodelujejo v postopku, saj se v tem postopku ne varujejo njihove pravice in koristi, marveč pravice in koristi varovanke.
nadomestilo preživnine za otroka - otrok, oddan v rejništvo - prenehanje pravice do nadomestila preživnine
Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki je oddan v rejništvo, kar pomeni, da je izpolnjen tudi zakonski dejanski stan iz določbe 3. alinee 21f. člena ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha, če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - redno šolanje
Razlog za priznanje preživnine tožniku in s tem za razumnost vložitve tožbe za plačilo preživnine je redno šolanje tožnika v smislu rednega izpolnjevanja šolskih obveznosti, ki mu bo omogočilo, da dokonča šolanje in se usposobi za opravljanje poklica. Neurejene družinske razmere niso zakonski razlog za priznanje preživnine po polnoletnosti.
nadomestilo preživnine - Jamstveni in preživninski sklad - preživninski zavezanec v tujini
Ko zavezanec za plačilo preživnine za mladoletnega otroka, ki pa svoje preživninske dolžnosti ne izpolnjuje, živi v Združenih državah Amerike, bi tožnica lahko uspešno uveljavljala nadomestilo preživnine od Jamstvenega in preživninskega sklada RS, če bi bil med obema državama sklenjen ustrezen bilateralni sporazum oziroma bi bile Združene države Amerike pogodbenice Konvencije ZN o uveljavljanju preživninskih zahtevkov v tujini, katera velja tudi za Republiko Slovenijo.
odvzem otroka staršem - namestitev v rejniško družino - kraj namestitve - varstvo koristi otroka - izvedensko mnenje - začasnost ukrepa
Presoja v postopku izvedenih dokazov tudi po presoji sodišča utemeljuje sklep, da tožeča stranka ni sposobna skrbeti za vzgojo in varstvo otroka, kar ogroža njegov telesni in duševni razvoj. Razlogi za takšen sklep, so razvidni iz obrazložitve odločbe prve in druge stopnje. Sodišče se nanje sklicuje in jih ne ponavlja.
Z izpodbijano odločbo se o konkretni namestitvi otroka v rejniško družino ne odloča, zato sodišče ni presojalo tožbenih navedb, ki se nanašajo na kraj namestitve.
V tožbi zatrjevana zloraba prošnje tožeče stranke za pomoč po porodu je v celoti neizkazana in neskladna s podatki spisa.
Psihološko izvedensko mnenje, na katero se sklicuje tožeča stranka, je bilo podano v sodnem nepravdnem postopku za ureditev stikov med otrokom in materjo. Naloga izvedenca zato ni bila enaka nalogi v tem postopku postavljene izvedenke. Navedeno mnenje zato tudi po presoji sodišča ni primerno za dokazovanje dejstev, relevantnih za odločitev v tem postopku.
Enako kot pritožbeni organ, tudi sodišče poudarja, da gre za ukrep, ki je začasne narave, in ki traja le toliko časa, dokler je, glede na koristi otroka, potreben.
Ker starša zlorabljata alkoholne pijače, v družini pa je ob prisotnosti otroka prihajalo tudi do pogostih nasilnih izbruhov med staršema, je bilo po presoji sodišča dovolj podlage za zaključek, da je v družini ogrožen otrokov nadaljnji razvoj.
nadomestilo preživnine za otroke - stranka v postopku - preživninski zavezanec
Preživninski zavezanec ne more biti stranka v postopkih za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine. V teh postopkih je lahko stranka edino otrok, ki ga v postopku zastopa zakoniti zastopnik.
skrbništvo - postavitev skrbnika - skrbništvo za posebne primere
Glede na določbo 218. člena ZZZDR, ki določa, da mora Center za socialno delo upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca, sta po presoji sodišča oba upravna organa preuranjeno odločila o postavitvi skrbnika za poseben primer oziroma v razlogih izpodbijane odločbe nista navedla dovolj utemeljenih razlogov za takšno odločitev.
postavitev izvedenca - izvedensko mnenje - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer
Upoštevajoč določbe 189., 190. in 194. člena ZUP pri odločitvi uporabljeno mnenje ne predstavlja izvedenskega mnenja, saj ga ni izdelal v postopku postavljeni izvedenec, ampak gre za mnenje strokovnjaka, izdelano na zahtevo ene od strank.
Ker je upravni organ sam ocenil, da v zadevi ne bo mogel odločiti brez dokaza z izvedencem, nato pa se je oprl na mnenje, ki ga je predložila stranka, to ne more biti zadosten dokaz o dejstvih, na podlagi katerih temelji pravni sklep CSD.
ZZZDR člen 190, 211. ZEN člen 11, 11/5, 29, 36, 36/2. ZTLR člen 15. SPZ člen 67. ZDen člen 67, 67/3.
upravni postopek ureditve meje in parcelacije - evidentiranje urejenega dela meje - skrbnik za poseben primer - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - začasno upravljanje z nepremičninami - redno upravljanje - podaja pravnoposlovne volje
Določba 15. člena ZTLR opredeljuje posle rednega upravljanja tako, da določa posle, ki ta okvir presegajo in to so: odtujitev cele stvari, sprememba namena stvari, oddaja cele stvari v zakup, ustanovitev hipoteke na celi stvari, ustanovitev stvarnih služnosti, večja popravila in podobno, določba 67. člena SPZ pa določa, da se za posle rednega upravljanja štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Niti iz vsebine odločbe, niti iz citiranih določb ZTLR ter SPZ, ni razbrati, da med te posle sodi tudi podaja pravnoposlovne volje v geodetskih upravnih postopkih, kot je bil obravnavani, ob tem, da pa ZEN tudi sam specialno ureja postopanje geodetskega podjetja in geodetske uprave v takih in podobnih primerih, kot je obravnavani.
Glede na določbo 5. odstavka 11. člena ZEN navedeno, in zlasti upoštevaje okoliščine obravnavanega primera oziroma natančneje izjavo tožnika o tem, da nima pooblastila dedičev pok. D.D. ter da izjave o strinjanju s potekom predlagane meje ne more podpisati, geodetsko podjetje in prvostopni organ zato ne bi smela upoštevati dejanj, ki jih je v postopku opravil tožnik in ki so imele za posledico izdajo izpodbijanega akta, temveč bi morala ravnati skladno z navedeno 5. odstavka 11. člena ZEN.
skrbništvo - postavitev skrbnika - pooblastilo za zastopanje - stranka v postopku - izguba procesne sposobnosti med postopkom
Stališče, da se tožeči stranki kot nečakinji od A.A., udeležba v postopku kot stranki ne prizna, ni (več) sporno. Stališče je v ustaljeni upravnosodni praksi sprejeto kot skladno z določbami ZUP ter ZZZDR.
Določba 57. člena ZUP, po kateri pooblastilo ne preneha, če stranka izgubi procesno sposobnost, se nanaša na le na pooblastilo za zastopanje, ki ga je v konkretnem upravnem postopku pooblaščencu dala procesno sposobna stranka. Gre torej za položaj, ko stranka procesno sposobnost izgubi med postopkom, in ne za položaj, ko je stranka procesno nesposobna nima že ob uvedbi postopka.