brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - skupno premoženje zakoncev - načelo zaslišanja stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da BPP potrebuje v zvezi z delitvijo skupnega premoženja in da je lastnica zidanice, ki spada v nerazdeljeno skupno premoženje. Zato bi ji moral upravni organ pred izdajo izpodbijane odločbe omogočiti, da se izjavi o ugotovitvah glede lastništva zidanice na podlagi podatkov zemljišče knjige in GURS, saj je za odločitev v tej zadevi bistveno, ali lahko tožnica z nepremičnino dejansko razpolaga.
ZJSRS člen 21f. ZUS-1 člen 5, 5/2. ZUP člen 18, 252.
nadomestilo preživnine - prenehanje pravice do nadomestila preživnine - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločanje organa druge stopnje - prevzem pristojnosti za odločanje
Sklep o prekinitvi postopka, izdan na podlagi 147. člena ZUP v postopku odločanja o pravici do nadomestila preživnine, ni sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
S pritožbo tožeče stranke, o kateri se odloča z izpodbijano odločbo, se je izpodbijal šele sklep o prekinitvi postopka in s tem sklep, izdan med postopkom odločanja o pravici do nadomestila preživnine, medtem ko o pravici do nadomestila preživnine oziroma njenem prenehanju prvostopenjski organ v ponovljenem postopku še sploh ni odločil. Zato ni bilo podlage za odločanje o pravici na podlagi 252. člena ZUP, obenem pa ni razvidno, da bi bili za prenos oziroma prevzem pristojnosti za odločanje s strani organa druge stopnje (Ministrstva), ki praviloma ni dovoljen, izpolnjeni posebni pogoji iz 18. člena ZUP.
V predmetnem postopku je lahko tudi tožnik stranka, zgolj dejstvo, da v konkretni zadevi vloge ni podal skrbnik, ne more biti razlog za zavrženje tožnikove vloge. Sodišče meni, da v konkretni zadevi ni nobene ovire, da ne bi bilo mogoče obravnavati tožnikove vloge za odobritev pravnega posla. Ali je odobritev konkretnega pravnega posla v interesu varovanca ali ne, pa mora ugotoviti prvostopenjski organ in o tem odločiti.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - otrokova korist - mnenje strokovne komisije
Tožnik je razmere, v katerih je živel otrok, nekritično ocenjeval (več izjav, da otrok ni ogrožen), kar pomeni, da ni sledil njegovim razvojnim, socialnim in duševnim potrebam ter mu poskušal zagotoviti razmere za nadaljnji osebnostni razvoj. Kritje določenih materialnih izdatkov za preživljanje za to vprašanje ne more biti relevantno, saj je to zakonska starševska obveznost. Glede na navedeno je organ mogel oceniti njegov odnos do otroka kot pasiven. Prezreti ni, da je bilo v postopku pridobljeno strokovno mnenje, v katerem je ugotovljeno, da tožnik ne izkazuje ustreznega potenciala za vzgojo in skrb sina. Na sprejeto odločitev tudi ne more vplivati sprožitev postopka za predodelitev otroka pred pristojnim sodiščem.
določitev stikov z otrokom - sprememba zakona - stvarna pristojnost sodišča - ničnost odločbe
Ker je z izpodbijanim aktom center za socialno delo odločil o vprašanju, ki je v pristojnosti sodišča, so bili v skladu s 1. točko prvega odstavka 279. člena ZUP podani pogoji, da se odločba centra za socialno delo glede stikov izreče za nično.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5. ZUS-1 člen 1, 2, 17. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 44, 82, 82/2.
stranka v postopku - pregled upravnih spisov - stvarna pristojnost - otrokova korist - izpodbijanje odločbe organa druge stopnje
Z vidika vprašanja pristojnosti ni odločilno to, da je izpodbijani akt izdal javno-pravni subjekt, kajti tudi po ZDSS-1 je socialno sodišče pristojno za sodno varstvo zoper upravne akte in dejanja državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Odločilno je, da je zakonodajalec v 7. členu taksativno določil, za katere socialne spore je pristojno socialno sodišče in pod 1. odstavkom točke 5b je določeno, da je socialno sodišče pristojno za odločanje „v socialnem sporu o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus.“ Tožničina zahtevka v ta okvir očitno ne spadata.
Tožnica se sicer tehtno sklicuje na določila ZZZDR glede njene odgovornosti za skrb otroka in otrokove koristi in na Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, ki vzpostavlja mednarodno-pravni princip, da morajo biti v vseh postopkih v zvezi z otroki otrokove koristi glavno vodilo. Ta pravna zveza bi morda bila mogoča, vendar pa zakonodajalec te neposredne pravne zveze med otrokovo koristjo, da se na čim bolj učinkovit način izplačujejo preživnine otrokom in postopki odločanja o denarni socialni pomoči osebi, ki je dolžna plačevati preživnino, ni vzpostavil. Samo dejanska povezava, da bi morebiti prizadeti starš, ki skrbi za otroka, prispeval h kakovosti dokaznega postopka v zadevah odločanja o denarni socialni pomoči osebe, ki ne izpolnjuje zakonske obveznosti po plačevanju preživnine, pa ni dovolj za ugotovitev neposredne pravne koristi v smislu 1. in 2. odstavek 43. člena in 2. odstavka 82. člena ZUP.
Tožnica je v začetnem delu tožbe, v vsebinskem delu utemeljevanja tožbe in v tožbenem predlogu izrecno navedla, da izpodbija ne samo prvostopenjski sklep, ampak tudi drugostopenjsko odločbo. Upravno-sodna praksa je od uveljavitve ZUS-1 naprej razvila in uveljavila stališče, da zaradi določb 17. člena ZUS-1 v povezavi z 2. členom ZUS-1 stranka v upravnem sporu lahko uspešno izpodbija samo prvostopenjski akt, s katerim je bilo odločeno o konkretni pravici, pravni koristi, obveznosti ali pravnem položaju stranke, ne pa tudi drugostopenjski akt, če je drugostopenjski organ zgolj zavrnil pritožbo zoper prvostopenjski akt.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - pravnomočna obsodba za kazniva dejanja - pravica do družinskega življenja
Prvostopenjski organ je ugotovil, da je bil tožnik večkrat pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj ter da zbrani dokazi potrjujejo sum, da bi njegovo prebivanje lahko pomenilo nevarnost za javni red in varnost in da je teža kaznivih dejanj takšna, da pomeni nevarnost za javni red.
Od zadnjega kaznivega dejanja ni minilo tako dolgo časovno obdobje, da bi moral organ zaradi časovne oddaljenosti sklepati na to, da prebivanje tožnika ne predstavlja nevarnost za javni red.
skrbnik za posebni primer - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - navzkrižje koristi staršev in otrok
Ker starša mladoletnih otrok zaradi medsebojne sprtosti in nesodelovanja nista zmožna objektivno oceniti interesov otrok, je nedvomno podano navzkrižje interesov med mladoletnimi otroci in njihovimi starši.
odobritev pravnega posla - mladoletna oseba - izročilna pogodba
V obravnavanem primeru gre sočasno za prenos premoženja in odobritev pridobljenega premoženja, zato ima CSD v skladu z 111. členom ZZZDR z odločbo, izdano v upravnem postopku, pristojnost odločiti ali soglaša s pravnim poslom, rezultat katerega je tudi obremenitev premoženja mld. tožnika. Prevzemnik je za pridobitev nepremičnega premoženja dolžan v zameno opraviti določene izpolnitve. Gre torej za pridobitev obremenjenega premoženja oz. za bremenitev tudi mladoletnikovega siceršnjega premoženja, kolikor ga ima. Po polnoletnosti je tožnik v položaju, ko bo dolžan izvrševati obveznosti po izročilni pogodbi. To pomeni, da bodo mld. tožnika bremenili vsi stroški vezani na lastništvo in posest nepremičnine. Ob tem pa je nesporno, da z nepremičnino ne bo mogel prosto razpolagati glede na določbo izročilne pogodbe, da se nepremičnina ne sme odtujiti za časa življenja izročevalke brez njene privolitve, kar posledično pomeni, da se prevzemnik ne bo mogel znebiti bremen vzdrževanja nepremičnine na ta način, da bi z njo lahko prosto razpolagal in jo eventualno prodal. Ob takem stanju stvari bodo obveznosti do izročevalke, kot izhajajo iz izročilne pogodbe, za tožnika pomenile preveliko breme in ga bodo lahko znatno ovirale pri njegovem šolanju in življenju nasploh.
ZSV člen 5, 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2/3, 3, 3/1, 16. ZZZDR člen 124, 124/1, 124/2.
Ker je upravičenka do storitve institucionalnega varstva izpolnjevala preživninske obveznosti do tožeče stranke (sina) in nima dovolj sredstev za plačilo storitev institucionalnega varstva, ni se pa namerno spravila v ta položaj, je upravni organ pravilno štel, da je tožeča stranka dolžna prispevati k znesku, za katerega je bila upravičenka oproščena plačila storitve.
Zavezanec za preživljanje nima pravice do izbire zavoda, ki izvaja storitve institucionalnega varstva.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - soglasje staršev
Pristojni upravni organ, ki od leta 2008 spremlja družinske in socialne razmere, v katerih otrok živi ter katerega listine se nanašajo na obravnavani primer in vključujejo vsa poročila in opažanja upravnega organa samega, kot tudi drugih ustanov oziroma zavodov, je pravilno ugotovil, da je za ureditev družinskih razmer ukrep oddaje v rejništvo, ki je sicer začasne narave, glede na izkazane trenutne osebnostne okoliščine obeh staršev, ki ne zmoreta skrbeti za normalen psihofizični razvoj mld. otroka, v danih okoliščinah najbolj primeren ukrep.
Tožnik izpodbija začasno odločbo, s katero mu je bila odvzeta njegova mladoletna hči in nameščena v Krizni center za otroke. Iz izpodbijane odločitve izhaja, da ta velja do odhoda mld. hčere iz Kriznega centra za otroke domov. Ker ni sporno, da je tožnikova mld. hči dne 20. 5. 2011 zapustila Krizni center za otroke in odšla domov, je glede na navedeno izpodbijana odločba prenehala veljati dne 20. 5. 2011. Dne 16. 6. 2011 pa je bil s sklepom toženke ustavljen tudi postopek odvzema mld. hčere. Od vrnitve hčere iz Kriznega centa domov, to je od 20. 5. 2011, izpodbijana začasna odločba očitno ne posega več v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
ZSV člen 80. ZZZDR člen 120, 120/1. ZUP člen 9, 221, 221/1.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - začasna odločba - mnenje strokovne komisije - načelo zaslišanja stranke
Ko se odloča o odvzemu otroka staršem, prvi odstavek 221. člena ZUP ne more biti podlaga za izdajo odločbe brez izvedbe ugotovitvenega postopka po 88. členu ZSV, če niso podani razlogi o neogibni potrebnosti izdaje takšne odločbe. Odvzem otroka staršem pomeni hud poseg tako v otrokovo, kot tudi v življenje staršev, zato mora biti takšna odločitev sprejeta po tem, ko je pridobljeno mnenje strokovne komisije. Ker ima mnenje komisije naravo izvedeniškega mnenja, je potrebno starše pred izdajo odločbe z njim seznaniti in jim omogočiti, da se o njem izjavijo.
soglasje CSD k odsvojitvi premoženja - prodaja vrednostnih papirjev - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe
v obravnavanem primeru je za presojo interesa otrok bistveno, da je prodaja točk namenjena za poplačilo kreditne pogodbe, ki jo je kot kreditojemalec sklenil tožnik in vračilo kredita zavaroval z zastavo svojega in bratovega premoženja. Predlagana prodaja je z vidika te pogodbe kvečjemu v korist njenih zavezancev - kreditojemalca in zastaviteljev, zato je neutemeljeno stališče, da je prodaja v korist otrok.
skrbnik za posebne primere - povračilo upravičenih stroškov - pravica do povračila stroškov - odločba o imenovanju skrbnika
Status skrbnika se pridobi z odločbo o imenovanju skrbnika. Šele od takrat dalje gre tej osebi pravica do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imela pri opravljanju skrbniških dolžnosti kot skrbniku za posebni primer. In šele od takrat dalje se lahko ti stroški krijejo iz varovančevega premoženja, saj gre za stroške, ki so nastali v okviru skrbništva in za osebo pod skrbništvom. Stroški, ki so nastali, preden je nastalo skrbniško razmerje, zato ne morejo biti kriti kot stroški skrbnika za posebni primer.
skrbništvo - skrbništvo za poseben primer - prenehanje skrbništva - razrešitev skrbnika
Iz določb ZZZDR izhaja, da je glavno vodilo pri odločanju o skrbništvu korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Glede na izčrpno izpeljan dokazni postopek je tudi po presoji sodišča B.B. naloge, ki so bile s sklepi z dne 26. 6. 2007, 2. 7. 2007 in 31. 8. 2008 (torej takoj po bolezni) prenesene na tožnika, zmožna opravljati sama. Zato je center za socialno delo pravilno odločil, da skrbništvo za poseben primer nad B.B. preneha ter da se tožnika razreši s funkcije skrbnika za poseben primer.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - razlogi za izrek ukrepa - namen ukrepa - otrokova korist - načelo zaslišanja stranke
Center za socialno delo sme otroka odvzeti staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo varstvo in vzgojo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Razlogi za odvzem otroka so lahko na strani staršev, lahko pa gre za objektivne razloge. Namen tega ukrepa je varovanje otrokovih koristi, zato ni potrebno, da gre pri razlogih, ki so na strani staršev, za njihovo krivdno ravnanje.
Tožnik je imel možnost, da sodeluje v postopku in je to možnost tudi izkoristil. Enako kot otrokova mati je bil seznanjen tudi z vsemi mnenji in poročili, ki so bila pridobljena v postopku in ki so bila prebrana na naroku, kot to jasno sledi iz zapisnika o opravljeni ustni obravnavi.
odvzem mladoletnega otroka - namestitev v krizni center - korist otroka
Trenutne družinske razmere otroku ne zagotavljajo primernega psihofizičnega razvoja, zato je treba mladoletnega otroka začasno umakniti iz domačega okolja ter mu zagotoviti v ustrezni instituciji podporo in pomoč pri premagovanju čustvenih stisk, učenju ustreznih načinov reševanja konfliktov, motiviranju na šolskem področju, predvsem pa mu zagotoviti osnovni občutek varnosti.
ZTuj-1 člen 30, 30/1, 40, 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničina mati ima dovolj sredstev za preživljanje, tožnica pa v upravnem postopku ni zatrjevala in niti dokazovala, da pokojnina, ki jo prejema mati ne zadošča za njeno oskrbo, zato je neutemeljen tožbeni očitek, da dejansko stanje glede njene preživninske obveznosti do matere ni bilo pravilno ugotovljeno.
rejništvo - prenehanje rejništva - spremenjene okoliščine - prenehanje razlogov za oddajo otroka v rejništvo
Starša kljub deloma spremenjenim okoliščinam po mnenju izvedenca nista sposobna opravljati starševske funkcije tako, da bi deklicama zagotovila življenjske pogoje, ki so primerljivi pogojem, ki sta jih deklici deležni v rejniški družini, zato razlogi za oddajo otrok v rejništvo niso prenehali.