ZTuj-2 člen 124, 124/1, 124/1-2, 128, 128/1, 128/1-7. URS člen 54, 54/1. EKČP člen 8. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1, 9, 9/1, 12, 12/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - združitev z mladoletnim otrokom državljanom slovenije - izvrševanje kaznivih dejanj - pravica do stikov - pravica do družinskega življenja
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je toženka nepravilno uporabila materialno pravo pri odločanju o prošnji za začasno prebivanje, ko gre za združevanje družine, in sicer tožnika z njegovim mladoletnim sinom, ki je državljan Slovenije. Nepravilno je namreč njeno stališče, da tehtanje dveh nasprotujočih si dobrin, to je pritožnikove resne in dejanske nevarnosti za javni red na eni strani ter njegove pravice do družinskega življenja v RS na drugi strani, ni potrebno glede na določbo prvega odstavka 124. člena ZTuj-2. Takšno stališče pomeni napačno razlago in uporabo navedene določbe ZTuj-2, pravice do zasebnosti v smislu družinskega življenja iz 35. člena in prvega odstavka 54. člena Ustave ter 8. člena EKČP. EKČP namreč ne določa, da so avtomatično dopustne tiste omejitve pravice do družinskega življenja, ki so določene z zakonom države podpisnice, ampak predpisuje kumulativno dva pogoja: omejitev mora biti določena z zakonom in hkrati mora biti nujna v demokratični družbi zaradi razlogov, naštetih v drugem odstavku 8. člena EKČP. Toženka pa je pri odločitvi upoštevala samo prvi pogoj.
ZTuj-2 člen 55, 124, 124/1, 124/1-2, 128, 128/1, 128/1-6. ZZZDR člen 3, 13.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - namen sklenitve zakonske zveze
Pri presoji, ali je bila zakonska zveza sklenjena izključno z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje, je treba ugotavljati različne elementarne okoliščine. Te različne okoliščine o poznavanju najbolj pomembnih podatkov o obeh zakoncih in njunih družinah, povezanih z vsakdanjim življenjem obeh zakoncev, po presoji sodišča niso bile v zadostni meri razčiščene, da bi bilo mogoče z zadostno stopnjo zanesljivosti zaključiti, da gre za zlorabo zakonske zveze.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - skrbništvo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi
Iz določb ZZZDR ne sledi, da bi bila BPP drugače urejena kot v ZBPP, oziroma da bi bila v tem zakonu sploh urejena. Pri skrbstvenih ukrepih gre lahko tudi za skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi. Vendar ne v smislu nudenja BPP, za katero obstaja specifična ureditev v ZBPP, ki je vezana na (finančni in premoženjski) položaj upravičenca do BPP (in ne skrbnika) in ki jo lahko nadomesti le druga, prav tako specifična zakonska ureditev. In ker te ureditve v ZZZDR ni, je tožnikov položaj upravičenca, vključno s pogoji za dodelitev BPP treba presojati po določbah ZBPP.
Ukrepanje zaradi zaščite koristi otrok je ukrepanje, ki je v javnem interesu. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila izpodbijana začasna odločba tožnici izrečena ustno 23. 8. 2013. Navedeno potrjuje tudi ob tej priliki sestavljen zapisnik, v katerem je navedeno, da je tožnica seznanjena o ukinjenem skrbništvu in o odpovedani rejniški pogodbi z dnem, ko je CSD prevzel deklici in ju namestil v krizni center, tožnica pa tudi sama v IX. točki tožbe navaja, da ji je bilo 15 minut po prihodu pojasnjeno, da z možem deklic nikoli več ne bosta videla. Glede na navedeno ne drži, da tožnice ne bi bila ustno seznanjena z odločitvijo in njeni takojšnji izvršitvi.
Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere pa za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je treba za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Iz tega upravičenja, in samo iz njega, izhaja tudi pravni interes skrbnika za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru, ko je postavljeni skrbnik z odločbo pristojnega organa razrešen.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - mnenje strokovne komisije - otrokova korist
Otrokova korist je bila v konkretnem postopku pravilno ugotovljena, upravni organ jo je ugotavljal na podlagi vseh listin, pridobljenih v postopku spremljanja družine, ki so razvidne tudi iz upravnih spisov. Po mnenju sodišča se je na teh dokazih oblikovala zadostna dejanska podlaga za sprejeto odločitev (oddaja otroka v rejništvo).
ZZZDR člen 5a, 119, 120, 120/1, 120/3. ZSV člen 88.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v rejništvo - predlog za prekinitev rejništva - razlogi za prenehanje ukrepa - otrokova korist
Otrokova korist je odločilna pri ukrepu odvzema otroka staršem in oddaji otroka drugi osebi, izrečenem po prvem odstavku 120. člena ZZZDR. Ko je ukrep po 120. členu ZZZDR izrečen, pa je to načelo vodilo tudi pri odločanju o prenehanju trajanja tega ukrepa, za kar gre v obravnavanem primeru.
soglasje centra za socialno delo k odsvojitvi premoženja - izbris stvarne pravice - osebna služnost stanovanja
V skladu s 111. členom ZZZDR smejo starši s privolitvijo centra za socialno delo (CSD) odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist. Iz navedenega izhaja, da je namen določbe varstvo otrokovih premoženjskih pravic oziroma njegovih stvarnopravnih upravičenj in da CSD izda soglasje, če presodi, da je to v otrokovo korist.
ZZZDR člen 5a, 116, 119, 121, 121/2, 121/3. ZUP člen 236. Konvencija o otrokovih pravicah člen 3, 12.
zavodsko varstvo - oddaja otroka v zavod - podaljšanje zavodskega ukrepa - otrokova korist - roditeljska pravica - izvršitev odločbe
Odločitev prvostopenjskega organa, da se ukrep oddaje v zavod podaljša, je pravilna in skladna s predpisi. Ne gre za odvzem roditeljske pravice. Ukrep je bil sprejet v smislu določb Konvencije ZN o otrokovih pravicah, po kateri morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki (3. člen).
Postopek na prvi stopnji je bil pravilen. V obrazložitvi je dovolj jasno in razumljivo pojasnjeno, da gre v zadevi za mld. otroka, ki že po samem zakonu potrebuje zaščito in bi vsako odlašanje izvršitve odločbe imelo za otroka nepopravljivo škodo.
dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana
Z izpodbijano določbo (prvi odstavek 115. člena ZDoh-2) so predpisani pogoji za uveljavljanje davčne olajšave, kar pomeni, da gre za ureditev, pri kateri je polje proste presoje zakonodajalca posebej široko. Sodišče se ne strinja s tožnico, da je položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana enak položaju, ki ga ima (v razmerju do staršev) otrok do 26. leta starosti iz tretjega odstavka 115. člena ZDoh-2. Gre za položaja, ki sta v razmerju do zavezanca, ki uveljavlja olajšavo, različna tako po poimenovanju kot tudi po vsebini, kakršna izhaja iz določb ZZZDR. Različen dejanski položaj pa narekuje različno zakonsko ureditev, zato za zahtevo, da se enako kot položaj otroka obravnava v zakonu (ZDoh-2) tudi položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana, po presoji sodišča ni ne dejanske in ne (ustavno)pravne podlage.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - korist varovanca
Pri odločanju o skrbništvu je glavno vodilo korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere pa za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Iz tožbe ne izhaja, da bi tožnik varoval osebnost in pravice varovanke, saj je njen interes, ki ga je v postopku tudi sama nedvoumno izrazila, da želi za svoje pravice in koristi v celoti skrbeti sama. Če se tožnik z njenimi odločitvami ne more strinjati, to ne pomeni razloga za to, da bi še naprej ostala pod skrbništvom. Glede na izpeljani dokazni postopek je namreč tudi po mnenju sodišča varovanka naloge, ki so bile prenesene na tožnika kot skrbnika za posebni primer, zmožna opravljati sama oziroma s pomočjo svojih sorodnikov. Zato je organ prve stopnje tožnika utemeljeno razrešil skrbniških dolžnosti. V primeru spremembe zdravstvenega stanja varovanke pa se lahko ponovno odloča o postavitvi skrbnika.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - otrokova korist - mnenje strokovne komisije
Sodišče ugotavlja, da je upravni organ svojo odločitev o namestitvi otroka v zavod oprl na mnenje strokovne komisije centra za socialno delo z dne 31. 12. 2012 ter dne 2. 1. 2013 (v ponovljenem postopku) ponovno izvedel ustno obravnavo, zato je po presoji sodišča izpodbijana odločitev v okviru določb 120. člena ZZZDR in 88. člena ZSV ter tudi v skladu z dejanskimi ugotovitvami v postopku.
ZTuj-1 člen 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničin oče živi v BIH in prejema pokojnino, ki za več kot enkrat presega minimalni znesek, ki je za življenje ene osebe potreben v Republiki BIH, upoštevaje zakonodajo BIH. Tožnica ga zato ni dolžna preživljati in oče se posledično ne šteje za družinskega člana v smislu določbe 4. točke prvega odstavka 93. k člena ZTuj-1.
odvzem mladoletnega otroka - namestitev v krizni center - začasna odločba - soglasje k namestitvi - preklic soglasja - upravni spor - preuranjena tožba
Zakonitost in pravilnost prvostopenjske odločbe se presoja glede na stanje v času njene izdaje. Kasneje nastalih dejstev, v tem primeru tožničin preklic soglasja o namestitvi v krizni center z dne 19. 11. 2012, ki je bil dan šele v času trajanja pritožbenega postopka, pri tej presoji zato ni mogoče upoštevati.
Tožnica se je pritožila ne le zoper začasno odločbo, da se njenega otroka premesti v krizni center, ampak tudi zoper takojšnjo izvršitev, saj je bila njena hči v času vložitve pritožbe že v kriznem centru. Navedeno pomeni, da bi moral pritožbeni organ odločiti tudi o pritožbi zoper sklep o izvršbi, česar pa z odločbo z dne 10. 6. 2013 ni storil, saj je zmotno štel, da je izpodbijana le začasna odločba.
skrbništvo - skrbnik za posebni primer - postavitev skrbnika - razrešitev skrbnika
Center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Svoje odločitve glede skrbništva sme center za socialno delo spreminjati, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih. Pri postavljanju skrbnika je torej ključni kriterij to, da dela skrbnik v korist varovanca.
Center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost.
ZZZDR člen 189. Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil člen 2, 4.
skrbništvo - popis in ocenitev premoženja osebe pod skrbništvom - popisna komisija - kazenski postopki zoper člane komisije
Tožnik v pritožbi in v tožbi ni izkazal, da je kateri koli član komisije za popis premoženja bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi česar ne bi smel biti v konkretnem primeru član omenjene komisije. Tožnik navaja samo, da so v zadevah vložene kazenske ovadbe. Omenjene osebe varuje domneva nedolžnosti, po kateri vsak, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zgolj vložitev ovadb ne more biti razlog za to, da bi sodišče lahko ugotovilo, da je izpodbijani akt nezakonit.
skrbništvo - postavitev skrbnika za poseben primer - kolizijski skrbnik mladoletnika - primernost skrbnika
Neutemeljen je tožbeni ugovor o nepristranosti postavljene skrbnice za posebni primer. Tožnica je namreč v postopku navajala zgolj domneve, ki pa jih ni podprla z ustreznimi dokazi.
skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ključna dejstva za zaključek, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, je organ našel v tožnikovem dopisu z dne 30. 10. 2012, v katerem je ta izrazil nestrinjanje z dovoljenjem varovancu za izhod iz doma dne 27. 10. 2012 ter podatkih v zvezi z varovancem (zdravnika, policije), glede na katere je organ sklepal, da za tožnikovo nasprotovanje izhodu varovanca ni utemeljenih razlogov. Sodišče pa se s tožnikom strinja, da bi bilo dejansko stanje v predmetnem po uradni dolžnosti uvedenem postopku za razrešitev skrbnika za posebni primer treba razjasniti temeljiteje in upoštevati kot relevantne še druge okoliščine, tožniku pa ob tem omogočiti, da se udeležuje ugotovitvenega postopka (145., 146. člen ZUP).
ZMZPP člen 42, 42/1, 86, 86/1, 86/2. ZZZDR člen 120.
uporaba prava - odvzem mladoletnega otroka
Mladoletni C.C. ni državljan RS, enako pa očitno velja tudi za njegova starša. Poleg tega pa ima mladoletni C.C. v Sloveniji le začasno prebivališče, zato bi moral upravni organ o odvzemu mladoletnika staršem odločati v skladu s pravom države, katere državljani so in ne na podlagi ZZZDR.