skrbnik - skrbnik za poseben primer - varstvo pravnih koristi - povračilo stroškov - ničnost odločbe - uporaba sredstev
Ker je tožnica na podlagi sklepa sodišča že skrbnica stranki z interesom, se z odpravo izpodbijane upravne odločbe, s katero je bila razrešena dolžnosti skrbnice za poseben primer z bistveno enakimi pooblastili, njen pravni položaj ne bo v ničemer spremenil. Tožnica zato ne more uspešno uveljavljati odprave odločbe o njeni razrešitvi kot skrbnice za poseben primer. Tožba zoper odločbo z dne 10. 3. 2021 že iz tega razloga ni utemeljena.
Upravni organ je z izpodbijano odločbo z dne 10. 6. 2021 odločil o tem, ali je tožnica denarna sredstva, ki jih je dvignila z računa stranke z interesom, tudi porabila zanjo. Določba 252. člena DZ pa ne daje pravne podlage za to, da bi upravni organ oblastveno z odločbo odločal o upravičeni porabi varovančevih sredstev, saj ta zakonska določba centru za socialno delo daje zgolj podlago, da odloči o povračilu stroškov, ki jih ima skrbnik sam z opravljanjem skrbniških dolžnosti.
posvojitev - posvojitev otroka - Center za socialno delo (CSD) - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pogoji - izpolnjevanje pogojev
Ker se med otrokom in posvojiteljem vzpostavi enako razmerje kot med otrokom in staršem, je tudi pri odločanju o posvojitvi treba izhajati iz otrokove koristi. Razumljivo je zato, da se pri preverjanju, ali je kandidat primeren za posvojitelja, ne preveri le, ali izpolnjuje formalne pogoje oziroma da pri njem ne obstajajo ovire za posvojitev, pač pa tudi motive za posvojitev in druge za posvojitev pomembne okoliščine.
ZDen člen 67, 67/3. DZ člen 241, 250, 255, 267, 267/1. ZUP člen 154.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - skrbniško poročilo - ustna obravnava
V konkretnem primeru gre za razrešitev skrbnikov za poseben primer in za imenovanje drugega skrbnika za poseben primer za upravljanje s predmetnim denacionaliziranim premoženjem po pokojnem upravičencu do zaključka zapuščinskega postopka, kjer je naloga skrbnika varovati in gospodarno ravnati s tem premoženjem. V tem postopku se presoja zgolj ali oseba izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje za skrbnika, določene v 241. členu DZ ob upoštevanju tretjega odstavka 67. člena ZDen in so tudi po presoji sodišča izpolnjeni pogoji za obravnavo po skrajšanem ugotovitvenem postopku iz prvega odstavka 144. člena ZUP. Kot je tožnici pravilno pojasnil že pritožbeni organ mora uradna oseba razpisati glavno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. Postopki postavitve skrbnika so namenjeni izključno varovanju pravic in koristi oseb oz. premoženja, v zvezi s katerim je imenovan skrbnik za posebni primer. Ker gre v konkretnem primeru za varovanje denacionaliziranega premoženja do zaključka zapuščinskega postopka, v teh postopkih ni strank z nasprotnimi interesi v smislu 154. člena ZUP, zato ustna obravnava v predmetni zadevi ni bila izvedena.
138. člen ZZZDR je jasno določal, da zakonca lahko samo skupaj posvojita otroka. Tožnikov postopek se je začel na predlog tožnika in njegove bivše žene, ki pa je tekom postopka nesporno umaknila svojo vlogo za posvojitev. Zato tudi sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ ravnal prav, ko je njen umik soglasja štel za umik njene vloge za posvojitev, posledično posvojitev po zakonsko določenih pogojih iz 138. člena ZZZDR ni bila več možna. Zato je organ ravnal prav, ko je na podlagi 135. člena ZUP z izpodbijanim sklepom ustavil postopek posvojitve.
ZDen člen 67, 67/3. DZ člen 255, 255/1, 250, 250/1.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer
Biti imenovan za skrbnika za posebni primer ni pravica, ki bi temeljila na zakonu, temveč gre za funkcijo, ki je prostovoljna in častna, kar posledično pomeni, da pri razrešitvi osebe kot skrbnika za posebni primer ne gre za kršitev pravice imenovanega skrbnika za posebni primer, ki je bil nato razrešen.
Skrbnik za posebni primer mora v primerih, kot je obravnavani, varovati in ohraniti premoženje pok. bivšega lastnika, center za socialno delo pa mora skrbeti, da skrbnik za posebni primer izkazuje ustrezno skrb pri opravljanju teh nalog, med drugim z zahtevo/ami po predložitvi skrbniškega poročila. In če s tem v zvezi ugotovi nepravilnosti, mora po uradni dolžnosti ukrepati z razrešitvijo dosedanjega in imenovanjem novega skrbnika.
sprememba otrokovega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno - sprememba osebnega imena mladoletni osebi - soglasje - skrbnost v pravnem prometu
Upoštevajoč, da je tožnik soglasje za spremembo osebnega imena nesporno podpisal, so vse navedbe o tem, da to naj ne bi bila njegova prava volja v smislu predpostavk za veljavnost pravnega akta za konkretni upravni spor, nerelevantne.
V zvezi z navedbo, da tožnik pred podpisom soglasja ni prebral vsebine Prošnje in zato ne ve, kaj je podpisal, pa sodišče opozarja na načelo skrbnosti, ki določa, da morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja, prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika). Tudi, če je resnično, je tožnikovo ravnanje, da je podpisal nekaj, česar ni prej prebral, nedvomno ravnanje, ki ne ustreza zahtevani skrbnosti, ki se zahteva za ravnanje vsakogar v pravnem prometu in zato ne more dobiti pravne zaščite. Posledice neskrbnega ravnanja mora tožnik nositi sam. Glede zatrjevane morebitne napake volje, kar tožnik, ki ima kvalificirano pooblaščenko, ponavlja v tožbi, pa je pravilno, utemeljeno in prepričljivo že pojasnila toženka v izpodbijano odločbi, da se napake volje lahko izpodbijajo v civilnem postopku.
DZ člen 256. ZUP člen 2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - naloge skrbnika - ugovor - upravni akt - upravna zadeva - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Reševanje ugovora zoper delo skrbnika ne pomeni odločanja o upravni zadevi. Po prvem odstavku 2. člena ZUP, ki opredeljuje upravno zadevo, je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, po drugem odstavku istega člena pa se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Iz 256. člena DZ ne izhaja, da bi bil ugovor zoper delo skrbnika opredeljen kot upravna zadeva, niti ta člen ne določa, da bi se o ugovoru zoper delo skrbnika odločalo z upravno odločbo in/ali, da bi center za socialno delo o ugovoru zoper delo skrbnika odločal v upravnem postopku.
Ni dvoma, da potrdilo o dokončnosti in pravnomočnosti ni upravni akt. Nima narave oblastvenega odločanja in s svojimi učinki ne more spreminjati pravnega položaja stranke, kot tudi ne vplivati na razmerje med njo in organom. Potrdilo tudi nikoli ne pridobi lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti, saj omenjeni značaj pridobijo samo upravni akti. V tej luči je upravni akt v pomenu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 le odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila o pravnomočnosti, dokončnosti in izvršljivosti.
Z zahtevo za izdajo potrdila pristojni organ praviloma ravna na dva načina: bodisi izda potrdilo ali pa zahtevo zavrne (četrti odstavek 180.a člena ZUP). Tako se v primerih, ko bi se v podobnih položajih zahteva zavrgla, o potrdilu navadno izda odločba. To pa pomeni, da bi moral Center za socialno delo z izpodbijanim delom odločbe zahteve tožeče stranke zavrniti in ne zavreči. Toda njegova odločitev je vsebinske narave,10 zato ne gre za pomanjkljivost, ki vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.
nadomestilo preživnine za otroka - skupno gospodinjstvo - materialna resnica - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega zakona
Organ citira Družinski zakonik in namen zakonske zveze, ki je v oblikovanju življenjske skupnosti zakoncev, vendar ne navede dejanskih okoliščin glede svoje ugotovitve, da so do takratni zavezanec, zastopnica in otroci, od sklenitve zakonske zveze dalje bili v družinski skupnosti, tako da te ugotovitve organa, glede na tožbene ugovore, sodišče ne more preizkusiti.
ZUS-1 člen 4, 4/1. ZNP-1 člen 93, 93/1, 93/2, 10, 10/2.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - stiki z otrokom - nepravdni postopek
Sodišče ne more slediti tožnikovemu ugovoru, da, ker poročilo oziroma mnenje izda samostojna institucija, s tem postane posamični upravni akt, zoper katerega so dopustna pravna sredstva po ZUP oziroma ZUS-1, saj gre še vedno za mnenje, ki je bilo izdelano za potrebe nepravdnega postopka, na poziv sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o zadevi. Svoj ugovor zoper mnenje pa (je) lahko tožnik poda(l) v nepravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kjer postopek zaradi varstva koristi otrok teče. Tudi iz tega razloga (torej, ker ima tožnik v nepravdnem postopku možnost uveljavljati svoje pravice) pogoji za obravnavanje te tožbe v subsidiarnem upravnem sporu niso podani.
skrbništvo - postavitev skrbnika - skrbništvo nad mladoletno osebo - center za socialno delo kot skrbnik - materialna izčrpanost pravnih sredstev - tožbene navedbe - nedovoljene tožbene novote
Tožnika sta s tožbenimi navedbami presegla pritožbene navedbe in pritožbi tožnikov tako nista bili materialno, po vsebini, izčrpani, zaradi česar gre za nedovoljene navedbe, ki jih sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 6. člena ZUS-1). Poleg tega gre hkrati za nedovoljene navedbe novih dejstev in predložitev novih dokazov, ki niso bile podane in izkazane ne v prvostopenjskem postopku (čeprav sta bila po že navedenem tožnika izkazano (vsaj) dvakrat vabljena k udeležbi) ne v pritožbah tožnikov, in za katere v tožbi ni opravičeno, zakaj niso bile navajane že v upravnem postopku, zaradi česar gre za nedovoljene tožbene novote, ki jih sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1).
skrbnik za poseben primer - Center za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka - zavrnitev tožbe
Vodilo za imenovanje skrbnika za posebne primere je predvsem korist otroka in dejstvo, da bo upošteval in ravnal v korist svojega varovanca. Pri imenovanju skrbnika za posebne primere se po sodni praksi upoštevajo želje varovanca, če jih lahko izrazi, in želje sorodnikov, če je to varovancu v korist. Če to ni v nasprotju z otrokovo koristjo, se za skrbnika za posebne primere imenuje tudi njegov sorodnik.
ZZZDR člen 179, 200, 206, 219. ZUP člen 2, 4, 129, 129/1, 129/1-1.
skrbništvo - naloge skrbnika - smrt varovanca - zavrženje
Sodišče ugotavlja, da gre pri reševanju ugovorov zoper delo skrbnika za opravilo strokovne narave. Centri za socialno delo namreč izvajajo naloge, ki imajo dvojno naravo: v določenem delu so upravne, v določenem pa strokovne oziroma storitvene narave. Tako predstavlja postopek postavitve skrbnika upravni postopek (179. člen ZZZDR), medtem ko pa je izvajanje skrbniških nalog oziroma spremljanje dela skrbnika pri izvajanju njegovih skrbniških nalog strokovna in ne upravna naloga CSD.
rejništvo - izvedensko mnenje - pravica do izjave - pooblaščenec - prava neuka stranka - mladoletnik
Pisen izvid in mnenje je treba vročiti strankam pred narokom, na katerem se bosta obravnavala, stranke (in uradna oseba) pa lahko potem na naroku izvedencu postavljajo vprašanja in zahtevajo pojasnila glede izvida in mnenja.
nadomestilo preživnine - prenehanje pravice do nadomestila preživnine - obrazložitev odločbe
Organ citira Družinski zakonik in namen zakonske zveze, ki je v oblikovanju življenjske skupnosti zakoncev, vendar ne navede dejanskih okoliščin glede svoje ugotovitve, da so do takratni zavezanec, zastopnica in otroci, od sklenitve zakonske zveze dalje bili v družinski skupnosti, tako da te ugotovitve organa, glede na tožbene ugovore, sodišče ne more preizkusiti.
starševska skrb - osnovno in srednje šolstvo - prešolanje učenca na drugo šolo - sporazum staršev
Drži sicer, da se v okviru starševske skrbi po prvem odstavku 136. člena DZ morajo starši sporazumeti tudi o tem, kje se otrok redno šola, in da je navedeno predmet sporazuma obeh staršev. Pri tem je glavni namen starševske pravice zavarovati konkretno korist posameznega otroka, ki je največje vodilo ter lahko otrokove koristi, odvisno od njihove narave in resnosti presežejo koristi starša. Navedeno izhaja iz prvega odstavka 151. člena DZ, ki določa, da izvajata starševsko skrb oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Vendar pa bi v primeru, v kolikor starši takšnega soglasja ne dosežejo, oziroma, če bi vsak starš želel šolati otroka na drugi osnovni šoli, in se drugi od staršev s tem ne bi strinjal, kot je to bilo v obravnavani zadevi, lahko prišlo do nevzdržne situacije, ko se otrok, ki se mora redno šolati v osnovni šoli, sploh ne bi šolal, ker starša o tem ne bi dosegla soglasja.
ZUVRAS člen 17, 17/1, 17/2. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67, 68, 68/3. ZUP člen 140.
arbitražni sporazum - skupna lastnina - zakonca - dejansko prebivališče - dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Nepremičnine sodijo v skupno premoženje zakoncev ne glede na to, ali je v zemljiški knjigi vpisan le eden od zakoncev.
Relevantnega dejanskega stanja ni (bilo) mogoče pravilno in popolno ugotoviti, brez da bi toženka opravila argumentirano dokazno oceno ter upoštevala še druge izvedene dokaze (se pri tem opredelila, katera zatrjevana oziroma dokazovana dejstva šteje za resnična ter zakaj ipd. ali jih šteje za nerelevantna ipd.), ter brez izvedbe oziroma pridobitve še dodatnih relevantnih dokazov (npr. o kraju opravljanja dela tožnika in njegove žene, o njunem bivanju na naslovu stalnega prebivališča, vse v relevantnem obdobju, o razlogih za zatrjevano nemožnost ureditve formalnega prebivanja na naslovu sporne nepremičnine, o primernosti sporne nepremičnine za stalno bivanje, o kraju, kjer sta urejala upravne zadeve ipd.).
Dokazno breme glede izpolnjevanja zakonskih pogojev, torej tudi pogoja dejanskega bivanja na naslovu predmetne nepremičnine, je na tožniku, ki je vložil zahtevo za uveljavljanje finančne pomoči po ZUVRAS, in ki je zato dolžan za svoje navedbe ponuditi dokaze in jih po možnosti tudi predložiti (140. člen ZUP).
odvzem mladoletnega otroka - razlogi za odvzem - namestitev v varno okolje - namestitev otroka v krizni center - mnenje strokovne komisije - otrokova korist
Nihče tožnikoma ne oporeka njune starševske ljubezni do njunega otroka, temveč se jima očita nekritičnost do resnosti B. stanja in pasivnost do B. potreb, ki iz tega stanja izvirajo, delno pa tudi neposredno onemogočanje postopanja v B. dobro (s tem, ko sta ob prvem stiku brez nadzora otroka odpeljala in je bilo posledično potrebno celo posredovanje izvršitelja), ugotovitev v tej zvezi pa tožnika nista izpodbila.
Iz izpodbijane odločbe je jasno razvidno, da je bil v obravnavani zadevi najprej uporabljen milejši ukrep na podlagi 119. člena ZZZDR, in sicer je CSD tožnikoma podal napotila za ravnanje (obisk pediatra, sodelovanje v postopku ugotavljanja, ali obstaja zaostanek v otrokovem razvoju, upoštevanje navodil pediatra in, če potrebno, takojšnja vključitev otroka v specialistično obravnavo), ki jim tožnika nista sledila. Tudi po tem, ko sta bili izdani začasni odločbi, sta tožnika ravnala samovoljno in otroka odpeljala iz C., v tej zvezi je bila potrebna celo izvršba. Nenazadnje pa je tudi treba upoštevati, da tožnikoma roditeljska pravica z izpodbijano odločbo ni bila odvzeta, temveč jima je bila na podlagi odvzema le omejena, vsa ostala upravičenja in dolžnosti pa so dolžnikoma še vedno ostali. Glede na navedeno sodišče ne sledi podanemu ugovoru nesorazmernosti.
delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - postavitev skrbnika
Tožena stranka je postopek postavitve pod skrbništvo izvedla po tem, ko je pristojno sodišče tožnici delno odvzelo poslovno sposobnost za urejanje vseh zadev, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami. Tožnico je seznanila s potekom postopka in ji dala možnost, da se izjavi, svojo odločitev pa oprla na relevantne določbe takrat veljavnega ZZZDR in pri tem upoštevala obseg poslovne sposobnosti, ki je bila z odločitvijo nepravdnega sodišča odvzeta tožnici.
DZ člen 200, 201, 203, 204. ZUP člen 2, 4, 35, 37, 38, 38/5, 129, 129/1, 129/1-1.
izločitev uradne osebe - Center za socialno delo (CSD) - upravna zadeva - ni upravna zadeva - postopek predhodnega svetovanja
Postopka obveznega predhodnega svetovanja ni mogoče opredeliti kot upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP, niti ne gre za odločanje v drugih javnopravnih zadevah v smislu 4. člena ZUP, zato je upravni organ zahtevo za izločitev, uradne osebe pravilno zavrgel.