Res je sicer, da se je sodišče druge stopnje v prvem sojenju v razveljavitvenem sklepu opredelilo do materialno pravnih izhodišč sodišča prve stopnje, ki jih je že takrat štelo za pravilne, vendar pa slednje ne pomeni, da je sodišče prve stopnje s tem bilo razrešeno dolžnosti, da se v novem sojenju (ponovno) izreče o uporabi materialnega prava (sodišče prve stopnje sicer na materialno pravna izhodišča sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu ni vezano, vezano je zgolj na dane napotke sodišča druge stopnje, kar pomeni, da mora opraviti vsa pravdna dejanja, ki mu jih nalaga razveljavitveni sklep in obravnavati vsa vprašanja, na katera ta sklep opozarja). Na ta način je bila dana strankam možnost uveljavitve pravice do učinkovitega pravnega varstva tudi glede materialno pravnih izhodišč (25. člen Ustave RS), sodišču druge stopnje pa možnost pritožbenega preizkusa. Razveljavljena sodba v prvem sojenju pomeni, da ne obstaja več, zato se je potrebno v novem sojenju, z izdajo nove sodbe opredeliti do vseh pravnih in dejanskih vidikov spora, na podlagi katerih je bila odločitev v novem sojenju sprejeta.
OZ člen 287, 288, 336, 344, 347, 361, 364. ZDR-1 člen 134, 202.
plačilo razlike v plači - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - vračunavanje izpolnitve - plačilo obresti - pripoznava dolga - vrstni red vračunavanja izpolnitve
V obravnavani zadevi ni na mestu uporaba 288. člena OZ, temveč gre za situacijo, ki jo ureja 287. člen OZ. Za pravilno razumevanje položaja je bistveno izhodišče, kakšna je bila struktura obveznosti med pravdnima strankama. Tožena stranka je tožniku v letih 2013 do 2017 izplačevala prenizka nadomestila plače. Te terjatve, ki so nastajale vsako leto posebej, imajo značaj več ločenih, samostojnih obveznosti in jih je mogoče individualno izpolniti, neodvisno ena od druge. Vsako "letno" terjatev je zato mogoče obravnavati kot samostojen dolg, ki vsebuje glavnico in morebitne stranske terjatve. Tak položaj je tipičen za uporabo 287. člena OZ, po katerem dolžnik lahko najpozneje ob izpolnitvi določi, katero obveznost izpolnjuje, kadar je teh obveznosti več.
Plačilo obresti lahko pomeni konkludentno pripoznavo glavne terjatve, ne velja pa obratno - plačilo glavnice samo po sebi ne pomeni pripoznave obresti.
Četudi je tožnica razumela, da obrok ni fiksen in da se bo v primeru spremembe tečajnega valutnega razmerja CHF/EUR spremenil (povečal), to ne zadošča za sklep, da je razpolagala z zadostnimi informacijami za sprejem poučene in preudarne odločitve. Velika apreciacija CHF napram EUR v dolgoročnem pogodbenem obdobju je za toženo banko kot finančnega strokovnjaka predvidljivo tveganje, na katero tožnice ni opozorila. V kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev je merilo dobre vere objektivno. V pritožbi izpostavljena okoliščina, da tožena banka ni ravnala zavajujoče in da tožnici ni vsilila kredita v CHF, zato ni pravno odločilna.
Preizkus zavrnilnega dela izreka prvostopenjske sodbe (razen dodatka za vikend) ni mogoč, ker sodišče prve stopnje ni navedlo višine tožbenih zahtevkov prvega tožnika, druge in tretje tožnice, ki jih je zavrnilo. V primeru delne zavrnitve in delne ugoditve zahtevku je treba določno opisati, v katerem delu je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in enako določno tudi, v katerem delu ga je zavrnilo, vse dokler o zahtevku ni odločeno v celoti. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Razlogov, ki jih je navedlo za zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca, ni mogoče šteti za prepričljivo in utemeljeno zavrnitev izvedbe tega dokaza. S tem je sodišče prve stopnje prvemu tožniku ter drugi in tretji tožnici kršilo pravico do izvedbe dokaza iz 22. člena Ustave, kar pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri odločanju o pobotnem ugovoru za vračilo dodatka za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso izpolnjeni zakonski pogoji za pobot. Terjatve iz naslova izplačanih dodatkov pred pravnomočnostjo odločitve v tem sporu niso zapadle.
URS člen 26, 26/1. OZ člen 69, 69/1, 69/2, 147, 148, 186, 421, 421/1. SPZ člen 60, 64, 64/1. ZDOdv člen 27, 27/4, 35, 35/1, 35/1-3, 35/2. ZPP člen 189. ZUP člen 2, 48, 49, 53, 55, 55/4, 55/5, 55/6. Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil (2011) člen 14, 14/1, 14/1-10, 22, 24, 24/4. ZMV člen 33, 33/4.
vmesna sodba - procesna predpostavka za začetek postopka - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - začetek pravde - cesija - neposlovna terjatev - pogodba o prenosu terjatve - obstoj pravnega razmerja - obličnost cesije - formalna dokazna pravila - vsebina pogodbe - obstoj pogodbe - nosilec javnega pooblastila - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - uradna oseba - oblastna funkcija države - protipravnost ravnanja - odgovornost več oseb za isto škodo - odtujitev vozila - upravni postopek - pooblastilo za zastopanje družbe - registracija vozila - vzročna zveza
Sankcija zavrženja tožbe, ko je hkrati dosežen namen zakonske določbe, ki takšno sankcijo določa, ni sprejemljiva. Drugačna razlaga bi bila po mnenju pritožbenega sodišča v nasprotju z namenom relevantne zakonske ureditve in bi kot taka pomenila pretiran poseg v tožnikovo pravico do sodnega varstva.
Protipravnost ravnanja je v tem, da je uradna oseba opustila preverjanje upravičenosti osebe za uvedbo registracijskega postopka oziroma za postopek spremembe podatkov o lastniku oziroma uporabniku po 22. členu Pravilnika. Iz vsebine določb izhaja dolžnost uslužbenke, da preveri upravičenost za zastopanje. Namen take določbe je ravno v varovanju lastnika vozila, kot upravičenega predlagatelja postopka pred posegi tretjih, nepooblaščenih oseb v njegovo lastninsko pravico.
Prepis lastništva (v registru) in izročitev veljavnega prometnega dovoljenja na ime kupca predstavlja končno realizacijo pogodbe, h kateri kupec stremi. Brez tega namreč vozil, kljub temu, da je njihov pravni lastnik, ne more uporabljati oziroma voziti po javnem cestnem omrežju. In tukaj je bil ključen prispevek uradne osebe, ki je s svojim protipravnim ravnanjem omogočila prepis in posledično odtujitev vozil.
Država ne odgovarja za ravnanje vseh zasebnih subjektov, vendar pa je tako odgovornost mogoče vzpostaviti, ko gre za izvrševanje oblastnih nalog (vodenje upravnega postopka in izdaja posamičnega pravnega akta), ki jih je država prenesla na nosilca javnega pooblastila.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/3. ZPP člen 211. ZS člen 113a, 113a/3. ZUstS člen 23, 23/3.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - kondikcijski zahtevek - predhodno vprašanje države članice - prekinitev postopka
Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - obseg poškodb - vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - postkomocijski sindrom - glavobol - predhodne zdravstvene težave - denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - primerljiva odškodnina - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - opomin - rok za izpolnitev obveznosti - datum začetka teka obresti - odlog - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je implicitno kot neutemeljene zavrnilo navedbe tožene stranke o vplivu tožničinega predobstoječega zdravstvenega stanja na obseg poškodb ter trajanje in intenzivnost upoštevanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Glavoboli in vrtoglavica kot simptomi postkomocijskega sindroma v času približno šestih mesecev po nesreči so izključna posledica prometne nesreče.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da primerna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem glede na ugotovljene poškodbe, trajanje in stopnjo bolečin in nevšečnosti ter potek in trajanje zdravljenja znaša približno 5 povprečnih mesečnih neto plač oziroma 7.500 EUR.
OZ člen 458, 458/1, 458/2, 458/3, 459, 459-3, 460, 460/1, 460/2, 460/3, 466, 466/1, 466/2. ZPP člen 315, 347, 358, 358-1.
notifikacija stvarnih napak - odgovornost prodajalca za stvarne napake - pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - kupcu znane napake - delovne ure - ponovno sojenje - pritožbena obravnava - ugotavljanje dejanskega stanja - ponovno zaslišanje izvedenca - predpravdno izvedensko mnenje - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dokazna ocena izpovedi prič - izdaja vmesne sodbe - vmesna sodba pritožbenega sodišča - sporna podlaga in višina zahtevka - načelo smotrnosti - razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku - zahtevek na vračilo kupnine - zahtevek za plačilo odškodnine - odstop od prodajne pogodbe - nakup rabljenega vozila - traktor - tehnična brezhibnost vozila - prometno dovoljenje kot javna listina - klavzula videno - kupljeno - pogodbeno dogovorjene lastnosti - izrecno dogovorjena lastnost vozila - namen pogodbenih strank - stvar nima dogovorjenih lastnosti - trenutek izročitve - obstoj stvarne napake
S pogodbo je nedopustno izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjene lastnosti kupljene stvari. Takšne določbe bi bile v medsebojnem nasprotju, prav tako bi prodajalcu omogočile postopati nemoralno in kupca izigrati.
Ne držijo zatrjevanja toženca v odgovoru na pritožbo, da pogodbeno dogovorjeno število opravljenih delovnih ur niti ni bistveno. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je (predvsem oziroma tudi) zaradi oglaševane in pogodbeno dogovorjene nizke količine delovnih ur, kupec lahko upravičeno pričakoval (boljše oziroma izpravno) stanje traktorja. Še posebej se ta lastnost za bistveno izkaže, ker gre za rabljen traktor.
Institut zamudne sodbe je izraz afirmativne litiscontestacije, na podlagi katere se vzpostavlja absolutna domneva, da tožena stranka priznava trditve tožeče stranke, na katere opira zahtevek.
ZIZ člen 44, 44/3, 53, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 356, 356/1, 366, 366/1.
pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje judikatne terjatve - pretrganje zastaralnega roka - umik izvršilnega predloga - neizterljive terjatve
Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom pa ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja. Vendar to velja le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je upnikova pasivnost posledica nezmožnosti oprave izvršbe.
Za presojo, ali je treba v posameznem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 366. člena OZ, je bistven razlog, zaradi katerega je bil upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, v katerem je pridobil izvršilni naslov, pasiven oziroma je podal umik predloga za izvršbo. Ključno je namreč, ali se je upnik želel odreči učinkom sodnega varstva, ali pa je bila njegova pasivnost oziroma umik posledica nezmožnosti oprave izvršbe. Če je bil razlog za navedeno v dotedanji neuspešni prisilni izterjavi iz dolžnikovega premoženja in izogibanje nastajanju le dodatnih stroškov s tem v zvezi, ni mogoče šteti, da je upnikova pasivnost posledica njegovega namena, da se odpove sodnemu varstvu svoje terjatve. Le če se je upnik imel namen odpovedati sodnemu varstvu, ki ga je predhodno zahteval, ne pride do učinka pretrganja zastaranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089754
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPotK člen 7, 21. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - izvedba dokaza - konverzija - pogoj reverzibilnosti
Ob izčrpno obrazloženi in jasno strukturirani tezi tožnikov, da na tveganost nista bila ustrezno opozorjena, bremeni zatrjevanje (in izkazovanje) pozitivnega dejstva, da je tožnikoma dala takšno opozorilo, toženo stranko. Toda na negativnem dejstvu oprti tezi tožnikov, da ju toženka na prevzem tveganja ni opozorila na zahtevano kvalificiran način, se toženka na ravni trditev ni sklepčno zoperstavila. Citirana opozorila tudi po presoji pritožbenega sodišča ne dosežejo visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti. Ostajajo namreč na ravni abstraktne omembe možnosti spreminjanja tečaja in njenega bistvenega vpliva na obrok in glavnico, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. V njih ni sporočila o realni možnosti zelo velike depreciacije domače valute (kot posledice izjemnih dogodkov v dolgoletni odplačilni dobi), ki lahko konkretno ohromi možnost tožnikov plačevati obroke.
Tožnika bi brez izdaje začasne odredbe utrpela premoženjsko škodo, ki je povezana z nadaljnjim rednim odplačevanjem kredita in tudi s stroški za spremembo tožbe oziroma za morebitno vložitev nove tožbe. Te ugotovitve sodišča prve stopnje, in kar sta tožnika v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi zatrjevala, pa izkazujejo nastanek težko nadomestljive škode za tožnika. Zato so pritožbene navedbe, da tožnika pogoja nastanka težko nadomestljive škode nista niti zatrjevala niti izkazala, neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089303
ZPP člen 206.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - kredit v CHF - predhodno odločanje SEU - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - delna ugoditev pritožbi
Vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je VSRS zastavilo SEU, se nanaša le na del zahtevka, in sicer na denarni zahtevek. Zato ni bilo nobene podlage za prekinitev postopka tudi glede tistega dela, ki se nanaša na nedenarni zahtevek (ugotovitev ničnosti spornih pogodb), saj vprašanj v zvezi s tem delom zahtevka predhodno vprašanje VSRS ne naslavlja.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090537
OZ člen 190. DZ člen 64, 64/2, 64/3, 67, 77. ZN člen 47, 47-1. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 274, 274/2, 274/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
neupravičena obogatitev - neupravičen dvig denarja iz trr - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - soglasje zakonca - nedovoljeno razpolaganje - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - protislovnost razlogov sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - predlog za položitev varščine - izkazanost škode
Tožnikovega védenja o toženkinih obveznostih ali njegovega bančnega pooblastila ni mogoče enačiti z njegovim soglasjem, da toženka svoje dolgove poravnava s sredstvi njegovega posebnega premoženja. Tudi na podlagi prenakazil sredstev z varčevalnega na tekoči (nemški) račun ni mogoče domnevati, da je tožnik soglašal s porabo za toženkine osebne potrebe.
posojilno razmerje - izročitev denarja - dokazilo o izročitvi denarja - višina posojila - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - presoja verodostojnosti - povračilo stroškov prevoda listin - preverjanje stroškovnika
Tožnik je bil pozvan, da predloži (le) prevod prometnega dovoljenja. Ker prevodov ni naročilo sodišče, ni mogoča odmera v skladu s Pravilnikom o sodnih tolmačih.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 14, 22, 23, 25. OZ člen 132, 168, 168/1, 168/3. ZPP člen 5, 243, 252, 285, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
delna sodba - premoženjska škoda - navadna škoda in izgubljeni dobiček - novo sojenje - ocena višine izgubljenega dobička - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nedovoljena pritožbena novota - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Materialnopravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo: 132. člen OZ, po katerem je škoda zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda) ter prvi in tretji odstavek 168. člena OZ, ki določata, da ima oškodovanec pravico tako do povrnitve navadne škode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobička. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00089919
DZ člen 4, 4/1. ZD člen 28, 34, 34/1, 35, 60, 60/1, 60/3. OZ člen 533, 533/1, 557, 557/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
oporočno razpolaganje - oporočna sposobnost - prikrajšanje nujnega deleža - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dokazovanje življenjske skupnosti z zapustnico - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aleatornost pogodbe - nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank - huda bolezen preživljanca ob sklepanju pogodbe - prikrito darilo - fiktivna pogodba - zavrženje dela tožbe - preuranjena tožba
Kdaj je neko življenjsko skupnost mogoče opredeliti kot dalj časa trajajočo, je odvisno od okoliščin primera. V konkretnem primeru pritožbeno sodišče glede na dolgoletno predhodno zvezo, ki sta jo toženka in zapustnik le še nadgradila z odločitvijo, da konec leta 2017 tudi skupaj zaživita in se je ta zveza končala zaradi zapustnikove smrti, nima nobenih pomislekov v presojo, da je njuna življenjska skupnost bila dalj časa trajajoča.
Kršena pravica do nujnega deleža se uveljavlja v zapuščinskem postopku z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in z zahtevkom za vrnitev daril, o tem zahtevku, če ni sporna dejanska podlaga, pa odloči zapuščinsko sodišče. V konkretnem primeru pa zapuščinsko sodišče o tem zahtevku (če ga je prva tožnica postavila) še ni moglo odločati, saj je med dediči prišlo do spora o veljavnosti zapustnikove oporoke in pogodbe o dosmrtnem preživljanju, nadalje do spora o pravni naravi pogodbe (darilo) in do spora o dedni pravici toženke.
Dejstvo, da je bil zapustnik v času, ko je bila sklenjena sporna pogodba, deležen paliativne oskrbe, omogoča zgolj sklep, da je bil neozdravljivo bolan, ni pa mogoče samo na tej podlagi zaključiti, da mu je ostalo le nekaj tednov življenja in da je bilo to zato znano tako njemu kot toženki. Čeprav tveganje glede na neozdravljivo bolezen zapustnika ni bilo intenzivno, je določena mera tveganja obstajala. Tega, koliko časa bo morala toženka izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti, stranki nista mogli vedeti.
Subjektivna vrednost premoženja, ob dejstvu, da je bil neozdravljivo bolan, za zapustnika ni mogla biti visoka, saj je bila možnost, da bo to premoženje v prihodnosti lahko užival, bistveno zmanjšana, po drugi strani pa je bila vrednost tega, da bo toženka, s katero si je ustvaril skupno življenje in mu je bila blizu, zanj tudi skrbela, verjetno neprecenljiva. Toženka se je dejansko zavezala k paliativni oskrbi v domačem okolju, ki je izjemno zahtevna in presega pomoč, ki so si jo dolžni nuditi zakonci. Presoja kavze kot darila le zato, ker je bil zapustnik neozdravljivo bolan in je bilo predmet nasprotne dajatve premoženje večje vrednosti, prekomerno posega v avtonomijo in pogodbeno svobodo. Zaradi ob sklepanju pogodbe pričakovane dalj časa trajajoče in obsežnejše pomoči, ki zahteva podreditev vseh lastnih interesov in skrajni altruizem, tudi obveznosti toženke ni mogoče zgolj ekonomsko obračunati. Kavza obravnavane pogodbe je bila odplačna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00089315
OZ člen 557. ZD člen 29. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - tožba za vrnitev darila v zapuščino - kavza pogodbe - neodplačno razpolaganje - darilo - prepričanje kot dokazni standard - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - dokazni predlog za zaslišanje priče - grajanje procesnih kršitev - konkretno prerekanje - priznana dejstva - zavlačevanje postopka
Ugovor procesne kršitve, ki ga poda stranka takoj na glavni obravnavi, mora biti določen in konkreten. Namen takojšnjega grajanja procesne kršitve je namreč, da se pravočasno doseže, da se morebitna kršitev lahko odpravi že pred sodiščem prve stopnje. Res pa je, da je grajanje lahko določno in konkretno le, če sodišče obrazloži razloge za neizvedbo določenega dokaza. Ker sodišče v obravnavanem primeru pred koncem glavne obravnave ni pojasnilo, katerega dokaza in zakaj ne bo izvedlo, ampak je sklenilo le, da se ostali predlagani dokazi kot nepotrebni zavrnejo, tudi tožnik ni mogel določno in konkretno grajati procesne kršitve. Tako je zadoščalo, da je ugovarjal procesni kršitvi zaradi neizvedbe vseh dokazov.
predpogodbena odgovornost - načelo vestnosti in poštenja - pogajanja - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - odstop od pogajanj - opustitev namena skleniti pogodbo brez utemeljenega razloga - pismo o nameri - dolžnost seznanitve - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga
V odsotnosti drugačnega dogovora ne obstaja obveznost stranke, ki se pogaja, da nasprotno stranko obvesti o tem, da se v zvezi z zasledovanim poslovnim ciljem pogaja še s kakšnim drugim gospodarskim subjektom.
Sočasno pogajanje o poslovnem sodelovanju z dvema gospodarskima subjektoma z namenom realizirati tisto sodelovanje, ki bo ugodnejše, je v poslovnem prometu običajno in ne predstavlja nepoštenega pogajanja. Če stranka odstopi od nadaljnjih pogajanj zato, ker je z drugim gospodarskim subjektom dosegla dogovor, s katerim bo zasledovani poslovni cilj dosegla na zanjo ekonomsko ugodnejši način, je za odstop od pogajanj obstajal utemeljen razlog.
Trditveno in dokazno breme, da se je stranka pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, ali da je ta namen opustila brez utemeljenega razloga, je na oškodovani stranki, torej na tožnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089495
SPZ člen 92, 92/1, 92/2. OZ člen 261, 261/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZASP člen 40, 41.
lastninska tožba (rei vindicatio) - vrnitev individualno določene stvari - vsebina tožbenega zahtevka na vrnitev premičnih stvari - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje - posest premičnine - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - ustna pogodba - pogodba o komisijski prodaji - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odmena - napake opravljenega dela - očitne stvarne napake - pridržna pravica na dolžnikovih stvareh - retencijska pravica - dogovor o pridobitvi lastninske pravice - vsebina dogovora - vrednost predmeta pogodbe - avtorsko pravo - dejanska podlaga sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena - nedokazana dejstva - siceršnje navedbe, iz katerih izhaja namen zanikanja dejstev - dokazna ocena verodostojnosti prič - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - odsotnost odločilnih razlogov - kršitev ustavnega načela enakosti - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do učinkovitega sodnega varstva - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - napotki pritožbenega sodišča
Dokazna presoja, da sta toženca na tožnika prenesla lastninsko pravico na mavčnem odlitku kipca „ TXXC “, temelji na tožnikovi izpovedi in izpovedi dveh (njegovih) prič. Pomanjkljivost takšne dokazne presoje se izkazuje v dejstvu, da je sodišče prve stopnje verodostojnost in prepričljivost izpovedbi obeh prič ocenjevalo le v povezavi s tožnikovo izpovedjo, ne pa tudi v povezavi z dokazi, ki sta jih ponudila toženca. Te je brez ustrezne obrazložitve popolnoma izključilo iz dokazne presoje. Izostalo je že temeljno pojasnilo, zakaj je tožnikova izpoved prepričljivejša/verodostojnejša od izpovedi tožencev.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - subjektivna vrednost - odplačna pogodba - kavza pogodbe - darilna pogodba - pogodbeni namen - načelo enake vrednosti dajatev - enakovrednost pogodbenih obveznosti - vračunanje darila
Tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi nedopustnega nagiba zapustnika, ki se odraža v izločitvi dela premoženja iz obračunske vrednosti zapuščine na račun zakonitih dedičev, in tega tudi ni zatrjeval. Prav tako ni uveljavljal zahtevka na razvezo pogodbe iz razloga, ker drugi pogodbenik ni izpolnjeval svojih obveznosti.
Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče presojati le po načelu enake vrednosti dajatev in tudi ni bistveno, ali je preživljanec v času sklepanja pogodbe nujno pomoč potreboval, temveč je dovolj njegova predpostavka, da jo bo morebiti potreboval, in njegova želja, da zanjo v skladu z dogovorom poskrbi preživljavec.
Tožnik v postopku ni uspel izkazati, da bi bil namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe darilen, torej da sta stranki namenoma izjavili voljo z vsebino pogodbe, ki je nista želeli skleniti, da bi prikrili darilno pogodbo,