pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države zaradi neimplementacije direktive - normativna protipravnost - direktiva EU - prenos direktive v pravni red - pokojnina - odmerni odstotek - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - dokazna listina v tujem jeziku
Slovenska pokojninska zakonodaja (ZPIZ, ZPIZ-1, ZPIZ-2) je v obdobju med letoma 2004 in 2018 ohranjala različno upokojitveno starost in različne odmerne odstotke glede na spol zavarovanca, oboje v korist žensk. Razlike med spoloma so namreč izhajale iz tradicionalnih družbenih vlog, zato so bili v prehodnem obdobju za žensko določeni nižji upokojitveni pogoji, odmerni odstotek za odmero pokojnine pa se je za žensko dvigal hitreje iz razloga, da pri odmeri pokojnine kljub nižji starosti ni bila v slabšem položaju kot moški.
Zaradi povezanosti pogodbe in aneksa je zmotno stališče v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za izdajo začasne odredbe manjkajo navedbe, ki bi utemeljevale ničnost aneksa. Tožnika sta navedla, da so bili z aneksom spremenjeni zapadlost in višina obrokov ter obrestna mera, v ostalem pa so določbe kreditne pogodbe ostale nespremenjene. Očitno je, da se navedbe, s katerimi sta izkazovala ničnost pogodbe, nanašajo tudi na aneks. Nenazadnje sta s tožbo zahtevala tako ugotovitev ničnosti pogodbe kot ničnosti aneksa.
Tla so bila bolj zdrsljiva, kot dopuščajo standardi varne pohodne površine. Opustitev ukrepov za zmanjšanje zdrsnosti je v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega upravljavca gostinskega lokala. Tudi v pojmovniku civilne odgovornosti opustitev dolžne skrbnosti pomeni hudo malomarnost. Na drugi strani je tožniku očitati, da je v danih vremenskih razmerah lahkomiselno opustil uporabo bergel. Pričakovano mokra tla so vključena v tem očitku, tako da ta okoliščina ne povečuje tožnikove neskrbnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00090101
ZIZ člen 15, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56a, 56a/2. ZPP člen 76, 80, 205, 208. ZGD-1 člen 580, 580/6. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318.
ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - pripojitev gospodarskih družb - univerzalno pravno nasledstvo - prekinitev izvršilnega in pravdnega postopka - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - sposobnost biti stranka v postopku - procesna predpostavka - načelo dispozitivnosti postopka - nadaljevanje postopka - dokazovanje pravnega nasledstva - izpisek iz sodnega registra - ugovor po izteku roka - ugovorni razlog - pobot v izvršilnem postopku - materialnopravni pobot - priznana terjatev - pogoji za pobot terjatev - likvidnost terjatve - sporna terjatev
Pri materialnopravnem nasledstvu stranke zaradi pripojitve je tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku, pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba. ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj.
Ker je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje med strankama spornih dejstev, je uveljavljanje (materialnopravnega) pobota v izvršbi omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku. V nasprotju s pritožbo pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00090311
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 4, 4/3. OZ člen 88, 88/1, 112, 131, 131/1, 169, 239, 239/2, 246. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 338, 338/2.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost kreditne pogodbe - razlaga Sodišča Evropske unije - sodna praksa SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - odškodninska odgovornost - dolžna profesionalna skrbnost - sodba na podlagi odpovedi - subjektivna in objektivna istovetnost zahtevkov - procesna ekvivalenčna teorija - poslovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bil s sodbo na podlagi odpovedi v zadevi II P 757/2015 z dne 5. 10. 2016 zavrnjen zahtevek za ničnost in razveljavitev kreditnih pogodb, kar glede na trditveno podlago tožnikov v navedenem postopku pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da sta kreditni pogodbi veljavni.
ZFPPIPP člen 44c, 44g, 44o, 44p, 44t, 44t/1, 44t/2, 44t/3, 44t/3-1, 44t/3-2, 44t/3-3, 44t/3-3(2). Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 (Direktiva o prestrukturiranju in insolventnosti) (2019) člen 4, 4/4.
preventivno prestrukturiranje - sporazum o finančnem prestrukturiranju - veriženje - odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju - vsebinska presoja - sodna kontrola - pravica do sodnega varstva - skladnost z ustavo - postopek preventivnega prestrukturiranja - procesne ovire za vodenje postopka
Pritožnica nima prav, ko sodišču prve stopnje očita kršitev materialnega prava zato, ker ni preverilo postopka sklepanja (pogajanj med upniki in dolžnikom) sporazuma pred predložitvijo na sodišče. Kot že navedeno, gre za postopek, ki ga vodijo upniki in dolžnik, ne sodišče. Tudi teorija stoji na stališču, da ureditev postopka preventivnega prestrukturiranja temelji na teh izhodiščih. Posebno pravno (sodno) urejanje poteka pogajanj med dolžnikom in upniki ni potrebno. Za učinkovanje prostovoljnih dogovorov (za stranke takega dogovora) tudi ni potrebna potrditev sodišča, saj ta učinek povzroči že privolitev upnika, izražena z izjavo o sklenitvi sporazuma. Potrditev sodišča je potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. V takem primeru ta učinek povzroči pravnomočna sodna odločba - sklep sodišča o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
ZPP člen 48, 49, 51b, 51b/1, 51b/3, 51b/4, 191, 191/1. OZ člen 965.
lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - krajevno pristojno sodišče - posebna krajevna pristojnost - pristojnost za sospornike - ugovor krajevne pristojnosti - atrakcija pristojnosti
Glede na zakonsko določeno izbirno pristojnost je torej stvar avtonomije tožnikov, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bosta vložila tožbo.
Pravila 51.b člena ZPP so namreč usmerjena v varstvo šibkejše stranke, v tem primeru tožnikov kot oškodovancev. Ker je v obravnavanem primeru kot tožena stranka udeležena tudi zavarovalnica, za določitev krajevne pristojnosti ni mogoče uporabiti niti četrtega odstavka 51.b člena ZPP, za kar si prizadeva pritožba. Ta namreč določa krajevno pristojnost zgolj za primere, ko je tožen zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7. OZ člen 87. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
kreditna pogodba v CHF - začasna odredba - konverzija
Prav tako je bilo v tej zvezi v sodni praksi tudi že zavzeto stališče, da ima potrošnik pravico sklicevati se na ničnost kreditne pogodbe zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja tudi v primeru, če je bila iz te pogodbe izvirajoča obveznost nadomeščena z novo, ki se za razliko od prejšnje glasi na domačo valuto. VSRS pa je v zadevi II Ips 36/2025 z dne 3. 9. 2025 v točki 24 obrazložitve tudi jasno obrazložilo, da že samo golo dejstvo o v pogodbo vključeni možnosti konverzije še ne pomeni učinkovitega sredstva odprave valutnega tveganja. To dejstvo samo po sebi ne odpravlja neuravnoteženosti potrošnikovega pogodbenega položaja in tudi ne zadostuje za sklep o toženkini dobri veri. Šele popolno razumevanje potrošnika glede glavnega pogodbenega pogoja (valutne klavzule) je nujna predpostavka, ki mu daje sposobnost razumevanja drugih tveganj (npr. kdaj se odločiti za konverzijo kredita), ki nanj preidejo s sklenitvijo take pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00089801
ZPP člen 458, 458/2. OZ člen 921.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje avtomobilskega kaska - popravilo vozila - stroški popravila - zavarovalnina
Temelj vtoževane terjatve je pogodbeni, in sicer zahtevek temelji na zavarovalni pogodbi za zavarovanje avtomobilskega kaska. Na pogodbenem področju velja načelo pogodbene svobode, pri čemer ni nedopustna pogodbena ureditev (kakršna je bila zatrjevana tudi v konkretnem primeru), da stranki zavarovalne pogodbe izbiro izvajalca popravila poškodovanega zavarovanega vozila prepustita zavarovalnici in za primer, da zavarovanec po lastni izbiri za izvedbo popravila izbere drugega izvajalca, določita omejitev višine izplačane zavarovalnine na višino stroškov popravila, kot bi znašali pri napotenem servisu.
prodajna pogodba - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - dopolnitev tožbe - pavšalen ugovor dolžnika - nesporno dejansko stanje - vračunavanje obresti - trditveno in dokazno breme - nedopustne pritožbene novote - prepozen ugovor zastaranja
Dolžnik ob plačilu ne more izbirati, ali s plačanim zneskom poravnava glavnico ali obresti. V skladu z 288. členom OZ se namreč prejeto plačilo vračuna tako, da se z njim najprej poplačajo stroški, nato obresti in šele nato glavnica. Tožeča stranka stroškov sicer ni vračunavala, pravilno pa je njeno stališče, da so z zneskom najprej poravnane obresti in šele nato (s preostankom) glavnica.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - obstoj najemnega razmerja - plačilo najemnine - nerelevantnost navedb glede na ugotovljeno dejansko stanje - odpoved najemne pogodbe
Sklicevanje tožene stranke na določbe OZ, ki se nanašajo na odpoved pogodbe, bi lahko bilo pravno relevantne v zvezi s presojo, ali je bila dopustna odpoved pogodbe brez odpovednega roka ali pa je tožeča stranka upravičena tudi do najemnine za čas pogodbeno določenega trimesečnega odpovednega roka. Presoja v obravnavani zadevi pa se nanaša zgolj na utemeljenost zahtevka za plačilo najemnine za mesec december 2023, ko pogodba še ni bila odpovedana, zato pravna podlaga, na katero se sklicuje tožena stranka, v obravnavanem primeru ni ustrezna.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00090305
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1952) člen 1. URS člen 14, 22, 23, 25, 33, 69, 158. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/3, 47, 47/3, 53, 53/1, 53/1-1, 53/2, 53/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 334, 342, 342/5, 350, 350/2, 351, 351/2. ZFPPIPP člen 299, 342, 342/2, 342/5. OZ člen 34, 34/2, 35, 92. ZOR člen 47. ZPDS člen 7, 7/2. ZPN člen 7. SZ člen 12. SZ-1 člen 18. SPZ člen 105, 105/4. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2, 148/1-5.
pripadajoče zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - odkupna pravica na pripadajočem zemljišču - družbena lastnina - predmet pogodbene obveznosti - dopustnost pogodbenega predmeta - nedopusten predmet pogodbe - ničnost kupoprodajne pogodbe - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - nakup nepremičnine na javni dražbi - načelo prepovedi zlorabe pravic - prijava izločitvenih pravic - kvalificirana protipravnost - pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe - dopolnitev pritožbe - umik pritožbe
Statusa pripadajočega zemljišča nepremičnina ne izgubi niti v primeru, da je lastninska pravica v zemljiško knjigo vpisana na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku. Z nakupom v stečajnem postopku ni mogoče preseči kogentne prepovedi samostojnega prometa s pripadajočimi zemljišči, pogodbo s takšnim nedopustnim predmetom izpolnitve pa zadenejo sankcije ničnosti, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (tj. o predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1, 243, 243/1. ZPacP člen 20, 20/1, 20/2, 20/3, 26, 26/1, 26/5, 27, 27/1. ZZDej člen 1, 1/1, 45.
lepotna operacija - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - pogodbena odškodninska odgovornost - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - izvedensko mnenje - zapleti pri posegu - pojasnilna dolžnost zdravnika - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - privolitveni obrazec
Operater na proces zabrazgotinjenja in morebitno ujetost živca v brazgotinsko tkivo nima vpliva. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je najbolj verjeten vzrok za ugotovljeno okvara živca proces brazgotinjenja. Gre za zaplet po opravljenem posegu in ne za strokovno napako operaterja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090004
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke do porokov - valutno tveganje - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - retroaktivni učinek - konverzija
Pritožnica v svoji pritožbi izrecno priznava, da tožnica ob sklenitvi prvotne kreditne pogodbe, pri kateri je sodelovala kot solidarna porokinja, ni bila prisotna. Dolžnost banke je, da pojasnilno dolžnost glede vsakega posameznega potrošnika opravi neposredno sama. Ni mogoč zaključek, da je bila pojasnilna dolžnost tožnici ob sklenitvi prvotne kreditne pogodbe opravljena preko njenega pokojnega moža, ki je nastopal v vlogi kreditojemalca.
Odstop od precedensa je dopusten le, če to terjajo novi, prepričljivejši argumenti ali ko gre za v bistveni okoliščini drugačen dejanski stan. Konkretna zadeva ne po dejanski ne po pravni plati ne odstopa od drugih primerov sodne prakse, katerih osrednje vprašanje je bilo ničnost kreditnih pogodb z valutno klavzulo v CHF.
OZ člen 633, 633/2, 634, 637, 639, 641, 642, 642/3, 649, 654, 660. ZVPot člen 37a, 38.
gradbena pogodba - gradbena dela - izgradnja hiše - obstoj stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - pravočasno grajanje napak - grajanje napak - jamčevanje za napake gradbe - pogodbena cena - pogodbena cena del - dogovorjena cena - dodatna dela - prevzem dela
Prevzem del po podjemni pogodbi lahko naročnik opravi tudi s konkludentnim ravnanjem, ne da bi pred tem prišlo do formalne izročitve in prevzema (enako velja za prevzem del po gradbeni pogodbi).
Stranki sta se dogovorili za plačevanje opravljenih del na podlagi začasnih situacij, to je po delih; takšen dogovor je po svoji pravni naravi dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del, na njegovi podlagi nastane samostojna denarna obveznost, ki zapade v plačilo v dogovorjenem roku.
Pravna podlaga za vračilo neutemeljeno prejetih zneskov pokojninske dajatve je podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ. Toženec lahko za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, ne glede na ustavitev izplačevanja za naprej, odloča o preplačilu in dolžnosti vračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje.
pomoč - tuja pomoč - pomoč drugega - nudenje pomoči tašči - dolžnost preživljanja staršev - stroški preživljanja - povračilo stroškov preživljanja - dedni dogovor - moralna dolžnost - darilni namen - pravica do tuje nege in pomoči - pomoč občine - odklonitev pomoči - verzijski zahtevek - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izvedenec medicinske stroke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da si razlogi o odločilnih dejstvih niso med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je v točki 15 obrazložitve sodbe ugotovilo, da preživljanka ni sposobna sama skrbeti zase, zato ji je tuja pomoč nujno potrebna, hkrati pa je ugotovilo, da ni nujno, da bi ji to pomoč nudila ravno tožnica (da so možni tudi drugi načini pomoči). Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00089748
OZ člen 131, 132, 149, 171, 186, 186/1. ZPP člen 286a, 286a/5, 367a. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 12/1, 12/2.
škodni dogodek - poškodba pri delu - delovna nesreča - varnost pri delu - nevarna dejavnost - nevarna stvar - skrbnost dobrega strokovnjaka - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - opustitev ukrepov za varno delo - spolzka podlaga - mokra in spolzka tla - pohodna površina - trditveno breme - sodba presenečenja - prekoračenje trditvene podlage - izvedba dokazov - prepozno predlagan dokaz
Inox sam po sebi na vseh pohodnih, tudi zunanjih površinah ne more biti prepovedan, čeprav je splošno znano, da drsi, če je moker, kar je na zunanjih površinah pogosto in tedaj predvidljivo. Specifika majhne zdrsljive delovne površine v konkretnem primeru pa je bila ta, da se ji glede na dejanske ugotovitve (nižji nivo tal v vodohranu, zaradi česar je tožnik moral stopiti na inox podest) ni dalo ogniti. Uporabnik (delavec, konkretno pa tožnik) je bil torej primoran stopiti na zdrsljiv inox, tako ob vstopu kot ob izstopu v vodohran. Ker je bila torej površina, ki je bila neizogibna, predvidljivo nadpovprečno zdrsljiva, bi morala biti dodatno zavarovana, pa ni bila. Vsak dodatni varnostni ukrep bi (tako izvedenec) izboljšal varnostno situacijo, kar ni nerazumna, neživljenjska zahteva, ne nasproti delodajalcu ne proti lastniku objekta. Izveden pa ni bil noben.
Krivda imetnika objekta in delodajalca je zato podana in tožniku, za katerega ni ugotovljeno, da bi storil kaj posebej napačnega, malomarnostnega soprispevka ni pripisati, odgovarjata solidarno.
Res je sicer, da se je sodišče druge stopnje v prvem sojenju v razveljavitvenem sklepu opredelilo do materialno pravnih izhodišč sodišča prve stopnje, ki jih je že takrat štelo za pravilne, vendar pa slednje ne pomeni, da je sodišče prve stopnje s tem bilo razrešeno dolžnosti, da se v novem sojenju (ponovno) izreče o uporabi materialnega prava (sodišče prve stopnje sicer na materialno pravna izhodišča sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu ni vezano, vezano je zgolj na dane napotke sodišča druge stopnje, kar pomeni, da mora opraviti vsa pravdna dejanja, ki mu jih nalaga razveljavitveni sklep in obravnavati vsa vprašanja, na katera ta sklep opozarja). Na ta način je bila dana strankam možnost uveljavitve pravice do učinkovitega pravnega varstva tudi glede materialno pravnih izhodišč (25. člen Ustave RS), sodišču druge stopnje pa možnost pritožbenega preizkusa. Razveljavljena sodba v prvem sojenju pomeni, da ne obstaja več, zato se je potrebno v novem sojenju, z izdajo nove sodbe opredeliti do vseh pravnih in dejanskih vidikov spora, na podlagi katerih je bila odločitev v novem sojenju sprejeta.
OZ člen 287, 288, 336, 344, 347, 361, 364. ZDR-1 člen 134, 202.
plačilo razlike v plači - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - vračunavanje izpolnitve - plačilo obresti - pripoznava dolga - vrstni red vračunavanja izpolnitve
V obravnavani zadevi ni na mestu uporaba 288. člena OZ, temveč gre za situacijo, ki jo ureja 287. člen OZ. Za pravilno razumevanje položaja je bistveno izhodišče, kakšna je bila struktura obveznosti med pravdnima strankama. Tožena stranka je tožniku v letih 2013 do 2017 izplačevala prenizka nadomestila plače. Te terjatve, ki so nastajale vsako leto posebej, imajo značaj več ločenih, samostojnih obveznosti in jih je mogoče individualno izpolniti, neodvisno ena od druge. Vsako "letno" terjatev je zato mogoče obravnavati kot samostojen dolg, ki vsebuje glavnico in morebitne stranske terjatve. Tak položaj je tipičen za uporabo 287. člena OZ, po katerem dolžnik lahko najpozneje ob izpolnitvi določi, katero obveznost izpolnjuje, kadar je teh obveznosti več.
Plačilo obresti lahko pomeni konkludentno pripoznavo glavne terjatve, ne velja pa obratno - plačilo glavnice samo po sebi ne pomeni pripoznave obresti.