zakupna (najemna) pogodba - povračilo vlaganj v najeto nepremičnino - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - neupravičena obogatitev - pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega - davek na dodano vrednost (DDV)
Zmotno je naziranje, da je prišlo pri obravnavanih vlaganjih za dobavo blaga in za opravo storitve. Vlaganja v tujo nepremičnino niso ne blago ne storitev, od katere se plačuje DDV.
stvarne napake - jamčevalni zahtevek - notifikacija napak - prekluzivni rok za vložitev tožbe - neupravičena obogatitev - cena, določena s klavzulo ključ v roke
Tožnica je v tem sporu zahtevala odškodnino, ki izvira iz napak opravljenega dela. Zato veljajo posebna pravila o jamčevalnih zahtevkih, ki izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Zato je odpravo škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Ena od teh predpostavk je sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem roku.
V primeru priporočenih pošiljk pa se šteje, da je bila pošiljka vročena z iztekom 15. dne od dneva oddaje pošiljke na pošto, če je pošiljka bila poslana na zadnji posredovani naslov. S takim dogovorom, ki velja tudi za vročanje izjave o odstopu od kreditne pogodbe, sta se pravdni stranki (drugače kot to sicer ureja dispozitivno pravilo OZ) sporazumeli, da začne odpoved pogodbe učinkovati po preteku 15 dni od oddaje priporočene pošiljke, če se je tožnica odločila odstop od pogodbe vročiti po pošti. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico. V tem primeru namreč ne gre za vročanje v sodnem postopku, pač pa pred njim, kar se opravlja v skladu z določbami ZPSto-2. Drugačno tolmačenje teh pogodbenih določil, za kar se zavzema toženec v pritožbi, ni utemeljeno.
Pri zmanjševanju pogodbene kazni v zadevah, kot je ta, se zlasti upošteva, ali je dokazano, da je upnikova škoda znatno nižja od dogovorjene kazni, njena primerna velikost pa se glede na to razmerje oceni in lahko zniža na raven upnikove škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00090315
ZPP člen 337, 337/1, 443, 443/1, 451, 453, 458, 458/1. SPZ člen 66.
spor majhne vrednosti - solastnina na nepremičnini - uporaba solastne nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - ureditev razmerij med solastniki - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - prekluzija v pritožbenem postopku - prepozna pritožba zavržena - vročilnica kot javna listina - naslov za vročanje
Tudi v hipotetičnem primeru, da bi držalo, da toženec dejansko že dlje časa ne uporablja sporne nepremičnine, to ne bi bilo bistveno za zaključek o tožnikovem prikrajšanju. Odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem primeru ne bi mogla biti drugačna. Predmet uporabnine je namreč lahko tudi zgolj potencialna korist, tj. korist, ki bi jo neupravičeni uporabnik (objektivno) lahko dosegel. Tako se uporabnina dolguje že na podlagi dejstva, da je neupravičeni uporabnik onemogočal uporabo stvari, četudi je sam dejansko ni uporabljal.
OZ člen 140, 140/1, 619, 620, 620/1, 621, 621/1, 621/2, 633.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - prodajna pogodba - odgovornost podjemnika za napake - stvarna napaka - predpostavke odgovornosti - jamčevalni zahtevek - obvestilo o napaki - vzrok za napako - privolitev oškodovanca
Iz dejanskega stanja izpodbijane sodbe izhaja, da se je toženka z lastnostmi dobavljenega parketa strinjala. Kljub temu, da je bila toženki (ki je na grčavost in barvo parketa obvestila delavca tožnice) ponujena možnost razdrtja pogodbe in vračila kupnine, se je namreč toženka odločila, naj tožnica nadaljuje z izvajanjem pogodbe in s tem z vgradnjo parketa. Čim je tako, pa to pomeni, da je toženka v napake posla glede kvalitete vgrajenega materiala privolila. Tožnica je zato v tem delu razbremenjena odgovornosti za stvarne napake opravljenega posla.
gradnja kanalizacije - imisije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - nastanek škode pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - povrnitev škode - pravica do povrnitve škode - normalna škoda - škoda, ki presega običajne meje - odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - izvedenec gradbene stroke - prepričljiva dokazna ocena
Sodišče mora glede na okoliščine konkretnega primera zapolniti pravni standard škode, ki presega normalne meje, ne pa ugotavljati, kaj je normalna škoda. Zadostuje ugotovitev, da je škoda prekomerna; važne so posledice toženčevega delovanja.
OZ člen 507, 512, 512/1, 512/2. ZZK-1 člen 6. ZSReg člen 8, 8/5. SPZ člen 66, 66/3.
ugotovitveni zahtevek in zahtevek na razveljavitev pogodbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - nezazidano stavbno zemljišče - kršitev zakonite predkupne pravice - predkupni upravičenec - publicitetni učinek vknjižbe - prepozna tožba - dopuščena revizija - primerljiva zadeva iz sodne prakse - subjektivni rok za uveljavljanje predkupne pravice - začetek teka subjektivnega roka za tožbo - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Subjektivni rok za izpodbijanje pogodbe, s katero je bila predkupnemu upravičencu kršena predkupna pravica, prične teči šele, ko se predkupni upravičenec seznani s pogodbenimi pogoji, in ne že, ko je seznanjen s kršitvijo predkupne pravice. Da gre za logično razlago izhaja tudi iz vsebine drugega odstavka 512. člena OZ, kjer rok v primeru, da je predkupni upravičenec obveščen o napačnih pogojih prodaje, začne teči od dne, ko je predkupni upravičenec zvedel za prave pogodbene pogoje.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bil tožnik, kot potrjuje korespondenca z drugim tožencem in njegovim sinom, najmanj od 28. 2. 2022 seznanjen, da je prva toženka nepremičnino prodala drugemu tožencu. Vendar pa zgolj vedenje o osebi kupca še ne pomeni seznanjenosti z vsebino prodajne pogodbe in njenimi pogoji. Ker toženki nista podali trditvene podlage, da bi bil tožnik takrat ali kadarkoli pred pridobitvijo prodajne pogodbe iz zbirke listin seznanjen z vsemi bistvenimi sestavinami prodajne pogodbe, tudi datum 28. 2. 2022 ne more predstavljati pravega časovnega trenutka za pričetek teka subjektivnega šestmesečnega roka iz prvega odstavka 512. člena OZ.
odškodnina - padec na parkirišču - vzdrževanje javnih površin - opustitev profesionalne skrbnosti - neravna tla običajne pohodne površine - pohodna površina - luknja v tlaku - nevarnost - nepričakovana ovira - delna razbremenitev odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - zadostna skrbnost
Zavarovanka toženke ustreznega nadzora in vzdrževanja talnih površin na območju, kjer se je nahajal poškodovani jašek, ni opravljala s profesionalno skrbnostjo. Jašek je rjast, poškodovan na robovih, močno vdrt na eni strani in v celoti odstopa od okolice, okrog njega pa so razpoke betona in asfalta. Luknja v obliki ugreznjene rešetke je predstavljala takšno nivojsko odstopanje od preostale pohodne površine, da ni omogočala njene varne uporabe in je terjala ukrepanje zavarovanke toženke. Ker je zavarovanka toženke opustila dolžno skrbnost vzdrževanja, je odškodninsko odgovorna za škodo, ki je ob padcu nastala tožnici.
Povprečen pešec mora pri sestopanju na nižjo pohodno površino ravnati pazljivo in pogled usmeriti predse na tla. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da tožnica tega ni storila, temveč je pri spustu na parkirno mesto pogled med hojo po pločniku usmerila proti svojemu avtu in avtomobilom na cesti, ki so prihajali na parkirišče. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da ni ravnala z zadostno skrbnostjo ter je tudi s svojim ravnanjem povečala verjetnost nastanka škodnega dogodka. Njen soprispevek je ocenilo na 25 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00090904
URS člen 22. OZ člen 35, 52, 87, 87/1, 92. SPZ člen 23. ZJF člen 80f. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZSPDSLS-1 člen 29, 50.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo transparentnosti - nezakonita javna dražba - konkurenca - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravna korist tožnika - aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti - razpolagalno upravičenje - ničnost najemne pogodbe - stvarno premoženje lokalne skupnosti - merilo skrbnosti
Namen javne dražbe je doseči najvišjo možno ceno, v skladu z načeli skrbnega, gospodarnega ravnanja upravljalcev stvarnega premoženja (načelo mini-max). Namen javne dražbe pa se lahko doseže, če k dajanju ponudb pristopi čim več dražiteljev, saj to med njimi vzpostavlja konkurenco. Velja, torej tudi načelo enakega obravnavanja in z njim povezano načelo preglednosti (transparentnosti).
ZPP člen 4, 5, 158, 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/3. OZ člen 419, 419/2.
spor majhne vrednosti - plačilo terjatve - umik tožbe - nasprotovanje umiku - vročitev vloge - opustitev vročitve - pravica do izjave - odstop terjatve (cesija) - obvestilo o odstopu terjatve
Že iz ugotovitev v sodbi izhaja, da bi bilo za izid zadeve lahko pomembno, ali je bil toženec obveščen o odstopu terjatve tožnici. O tem bi se tožnica lahko izrekla v odzivu na toženčevo izjavo o nasprotovanju umiku tožbe. Z opustitvijo vročitve te izjave je bila zato storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pogodba (v prvem odstavku 10. člena) določa, da mora najemnik vrniti po koncu najema nepremičnino v stanju, kot jo je prejel, a vendar mora po drugem odstavku 10. člena pustiti morebitne vgrajene naprave na nepremičnini, da le-te ohranijo svojo funkcionalnost in namembnost.
Da je ograja naprava, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki pove, da je ograja (i) naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda oz. (ii) naprava, ki se namesti ob robu česa zlasti za varstvo pred padcem. Povsem jasno je, da ograja ohrani to svojo namembnost in funkcionalnost le, če je postavljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00090409
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZS člen 113a, 113a/6.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - stališča SEU - sklicevanje na sodbo SEU - enotna uporaba prava - učinek erga omnes - prekinitev postopka
Odločitev Sodišča EU bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a člena ZS) in ne bo imela učinka le na zadevo, v kateri je bilo postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, ampak bo moralo sodišče upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah, tako tudi v obravnavani zadevi. Cilj enotne uporabe prava EU, ki mu je namenjen postopek po 267. členu PDEU, ni mogoče doseči v popolnosti, če odločitve Sodišča EU nimajo pravnega učinka erga omnes.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00090591
ZPP člen 161, 161/4, 214, 214/5, 337, 337/1. OZ člen 86, 564.
pogodba o preužitku - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - neveljavna vknjižba lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - služnostna pravica stanovanja - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - nična pogodba - izvedensko mnenje - demenca - nedovoljene pritožbene novote - celovita dokazna ocena - trditveno breme - splošno znana dejstva - stroškovna odločitev - pripoznava tožbenega zahtevka - odločba o brezplačni pravni pomoči - povrnitev stroškov
Da je bila pri pokojnem prisotna demenca, je strokoven zaključek izvedenca, v katerega pritožbeno sodišče ne dvomi. Da izraz demenca ni bil neposredno zapisan v kakšnem izvidu ter da je zapis v izvidu z dne 3. 5. 2018, da je bil pokojni po kapi povsem luciden, bi toženke morale trditi že v postopku na prvi stopnji in o tem vprašati izvedenca ob zaslišanju, šele v pritožbi tega vprašanja ni dopustno prvič izpostaviti. Zatrjevano nasprotje med izvidi in zaključki v izvedenskem mnenju tako ni podano.
Tudi splošno znanja dejstva mora stranka pravočasno zatrjevati (da se o njih lahko izjavi nasprotna stranka), le dokazovati jih ni treba (peti odstavek 214. člena ZPP).
OZ člen 460, 460/2, 461, 461/1, 480, 480, 480/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 436, 436/3. ZPP-E člen 112. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 38.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - očitne stvarne napake - običajni pregled stvari - napake, za katere prodajalec ne odgovarja - skrite napake - trditveno in dokazno breme - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - plačilni nalog v pravdnem postopku
Sodišče je izhajalo iz zdravorazumske predpostavke, da so bili „razni tujki“ oziroma „delci in nečistoče“ ter „črna plesen“, s katerimi naj bi bilo okvarjenih 90 % pošiljke, pri običajnem pregledu opazni, sploh na ozadju dobavljenega – belega kristalnega sladkorja. V teh okoliščinah je bilo trditveno breme na toženki, zakaj naj bi bile zatrjevane nečistoče, delci in tujki v sladkorju takšni, da se jih pri običajnem pregledu ne bi videlo. O njem se pritožbeno sodišče strinja, da je bil tak, kot ga je opredelilo sodišče prve stopnje. Od pošiljke 300 vreč bi bilo treba vsaj kakšno odpreti. Kadar je dobavljena velika količina, kupcu ni treba pregledati vsega blaga, ampak lahko pregled omeji na reprezentativen naključni test. To velja, tudi če vzorec po tem ni več uporaben, kot npr. pri odprtju pločevinke ali odtajanju zamrznjenega blaga.
Namen sodnih penalov je siljenje dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova. Ker ne gre za institut, namenjen kaznovanju dolžnika, pridejo sodni penali v poštev le, če je zasledovani namen, to je izpolnitev nedenarne obveznosti na način, kot zahteva izvršilni naslov, še mogoče doseči. V nasprotnem primeru bi šlo zgolj za denarno okoriščenje upnika kot sankcijo za neizpolnitev obveznosti skladno z izvršilnim naslovom, kar pa ne more biti namen sodnih penalov.
Upnica ne izpodbije ugotovitve izvedenca, da zaradi manjšanja višinske razlike med parcelami strank sodne poravnave sedaj ni več mogoče izvršiti tako, da bi bila izpolnjena tudi zahteva iz sodne poravnave, da nasutje nikjer ne bi preseglo 10 cm nad nivojem parcele upnice. Upnica torej ne ovrže, da sodne poravnave ni mogoče (več) izvršiti v celoti tako, kot se glasi. To pa posledično pomeni, da s predlogom za določitev sodnih penalov ne more uspeti. Zmotno je namreč upničino stališče, da je odločilno, kakšno je bilo stanje ob sklenitvi sodne poravnave, temveč je bistveno, da v času odločanja o upničinem predlogu s sodnimi penali ni mogoče doseči ureditve travnate brežine na točno takšen način, kot izhaja iz sodne poravnave. Zato določitev sodnih penalov ne bi bila skladna z namenom tega instituta in se posledično izpodbijana odločitev izkaže kot pravilna.
OZ člen 70, 70/1, 311, 633, 633/2, 633/3, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/1, 637, 639, 639/3, 642, 642/3, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/2, 1050. ZVPot člen 37c. ZPP člen 309a, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 340, 341, 353.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen dokaz - gradbena pogodba o izvedbi del - napake gradnje - materialnopravno upravičenje - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - obseg odvetnikovega pooblastila - nedovoljene pritožbene novote - odprava napak po drugem izvajalcu - pogoji za pobot terjatev - pravica izvajalca do plačila - skopa trditvena podlaga - materialnopravne določbe - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ta listina vsebuje "dogovor o odpravi napak z dne 26.10.2022" in ta dogovor vsebuje materialno upravičenje, ki je pravna osnova za tožbeni zahtevek v tem postopku.
Sodišče druge stopnje sicer ne pritrjuje razlagi sodišča prve stopnje o podrejanju tega dogovora določbam materialnega prava, ki bi bile izven določb gradbene pogodbe (izvensodna poravnava, 266. člen OZ). Med pogodbenimi strankami je bila dogovorjena gradbena pogodba (izgradnja novogradnje stanovanjskega objekta), zato zanjo veljajo primarno določbe OZ, ki se nanašajo nanjo.
Okoliščina, da je bil predmet izpolnitvenega ravnanja izgradnja nove stavbe, je bistveni razlikovalni znak, ki izključuje uporabo določb Zakona o varstvu potrošnikov, zato so napačni razlogi sodišča prve stopnje, ki se sklicuje na določbo 37.c člena in razlago v sodni praksi. Z novelo ZVPot-F je bila v ta zakon prenesena Direktiva 2011/83/EU z dne 25.10.2011 (2. točka 1.a člena ZVPot). V skladu s 3. členom navedene Direktive pa se ta ne uporablja za: "(e) za izgradnjo, pridobitev ali prenos nepremičnine ali pravic na nepremičnini; (f) za izgradnjo novih stavb, bistveno spremembo namembnosti obstoječih stavb in najem stanovanjskega objekta za bivalne namene".
plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - uporaba leasing vozila - pričakovalna pravica - pravica do uporabe
Tožniku v pomanjkanju njegove izključne pravice do uporabe ni mogoče priznati pravice do uporabnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00090331
OZ člen 183. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14, 357. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/2, 301/4, 244, 244/1, 353, 365, 383, 386.
odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - pomanjkanje razlogov - objava sodbe v drugih medijih - začetek postopka osebnega stečaja nad toženo stranko - pravne posledice stečaja - prekoračitev tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno o upnikovem (dajatvenem) zahtevku za plačilo terjatve odločati samo s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 353. in 365. členom ZFPPIPP) in je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati samo zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve.