Toženka je samostojna podjetnica in s tem gospodarski subjekt in se od nje pričakuje ravnanje dobrega gospodarstvenika, ki ima urejeno poslovanje. To velja še posebej glede tega, kako ravna z lastnim podpisom, kar je tudi podpis na štampiljki ter s prilivi in odlivi na transakcijskem računu in se ne more sklicevati, kako ni zavezana iz tega posla, ker je s poslovnim računom, njenim podpisom in njenimi posli upravljal nekdo drug, za katerega celo sama navaja, da je v finančnih težavah. Za gospodarske subjekte na trgu se pričakuje večja skrbnost kot za navadne fizične osebe, zato zatrjevanja, kako toženka ni ničesar vedela in nič ni podpisala, ne morejo omiliti njene zahtevane skrbnosti kot gospodarstvenice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00082605
DZ člen 74, 110. ZPP člen 185. Statut Inženirske zbornice Slovenije (2004) člen 18.
skupno premoženje zakoncev - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju - vrednotenje deležev vsakega zakonca - posebno premoženje zakonca - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - povečanje vrednosti nepremičnine z gradnjo - domneva o enakih deležih zakoncev - večji prispevek enega zakonca - popolnost izvedenskega mnenja - metode ocene vrednosti nepremičnine - naknadna objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - verzijski zahtevek - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - skupno obravnavanje tožbenih zahtevkov - razmerja med razvezanima zakoncema - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze - vračanje daril po razvezi zakonske zveze - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - darilni namen - plačilo stroškov zobozdravstvenih storitev - medsebojna pomoč zakoncev - običajna darila - vrnitev daril, nesorazmernih premoženjskemu stanju darovalca - izselitev iz nepremičnine - zamenjava ključavnice - onemogočitev dostopa do nepremičnine - plačilo uporabnine - zahtevek za plačilo uporabnine - prilagoditev tožbenega zahtevka - sprememba tožbe z razširitvijo tožbenega zahtevka - dopustitev spremembe tožbe
Toženčev vložek pri nastanku skupnega premoženja je bil ključnega pomena, saj brez njega stranki nepremičnine ne bi mogli kupiti.
Tožnica je verzijski zahtevek na plačilo obrokov za osebno vozilo postavila kot naknadno objektivno eventualno kumulacijo zahtevkov, za primer, da bi sodišče ugodilo toženčevemu zahtevku po nasprotni tožbi, da vozilo spada v skupno premoženje pravdnih strank. Čeprav gre za zahtevek, ki spada v stvarno pristojnost okrajnega sodišča, je odločitev o njem odvisna od presoje sodišča o obsegu in deležih na skupnem premoženju. Zato je odločitev sodišča, da ga obravnava hkrati z ostalimi zahtevki, pravilna. Kršitev stvarne pristojnosti, kadar okrožno sodišče obravnava spor iz pristojnosti okrajnega sodišča, tudi sicer ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Po ustaljeni sodni praksi je darilna pogodba preklicljiva le, če je bila poglavitni razlog daritve "vera v dosmrtno skupno življenje". Kavza darila ni izvirala iz čustvene naivne vere v dosmrtno skupno življenje, temveč je bila obarvana tudi z drugimi, bolj pragmatičnimi darilnimi nameni. Ne bi bilo pravično, da bi bil zakonec v negotovem položaju glede morebitnega bodočega vračila prejetih sredstev za zdravstvene storitve, ki sodijo v okvir pričakovane medsebojne pomoči zakoncev in niso vrednostno bistveno presegala premoženjskih razmer darovalke.
ZASP člen 7, 7/1, 7/2, 9, 9/1, 10, 11, 14, 21. OZ člen 86.
samostojno avtorsko delo - avtorske pravice - materialne avtorske pravice - prenos materialne avtorske pravice - predelava avtorskega dela - blagovna znamka - prepoved uporabe logotipa - lastna intelektualna stvaritev - ničnost izjave - ničnostni zahtevek - ugotovitev ničnosti pogodbe - aktivna legitimacija
Sodišče prve stopnje je (ob sklicevanju na odločbo VS RS III Ips 3/2012) pravilno pojasnilo, da s predelavo nastane novo, samostojno avtorsko delo (prvi odstavek 7. člena ZASP), ki je nedeljiva celota. Na njem predelovalec uživa iste izključne pravice kot avtor prvotnega dela. To velja tako za osebnostna upravičenja avtorja (moralne avtorske pravice) kakor tudi za pravice nadaljnjega izkoriščanja predelanega avtorskega dela (morebitnega prenosa v uporabo). Vendar je predelovalec pri slednjem vedno vezan na obseg privolitve originalnega avtorja; kajti z izkoriščanjem novega dela (predelave) se sočasno uporablja tudi originalno delo. Iz navedenega sledi, da sme avtor predelave pravice na predelavi prenašati samo skupaj z avtorjem prvotnega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00075397
OZ člen 352, 355, 355/3, 359, 359-1, 360, 361. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2. URS člen 25, 92. ZPP člen 285, 355, 355/1, 355/2.
zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - dolgotrajno zdravljenje - zaključek zdravljenja - rok za vložitev tožbe - subjektivni zastaralni rok - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - epidemija - interventni ukrepi - prekinitev teka rokov za pravdna dejanja - prekinitev zastaralnega roka - neenotna sodna praksa - pravna teorija - odločitev o reviziji - pravočasna vložitev tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev dokaznih predlogov - materialno procesno vodstvo - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe
Tožnikova odškodninska terjatev na dan vložitve tožbe 29. 5. 2020 ni bila zastarana, saj je bilo zastaranje zaradi razglasitve epidemije SARS-CoV-2 v prvem valu epidemije (to je v času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020) zadržano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSC00077916
ZPP člen 87, 87/1, 337, 337/1, 339, 339/2-11, 339/2-15, 353. ZSVI člen 11, 11/1-5, 100, 100/1, 100/3, 100/4. DZ člen 185, 185/1, 185/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
domska oskrba - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilo domske oskrbe - zakonska dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja staršev - oprostitev plačila institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo prispevka - doplačilo storitev institucionalnega varstva - preživljanje staršev - preživninska dolžnost - plačilo institucionalnega varstva - odločba centra za socialno delo - preživninska obveznost otrok do staršev
Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek za (do)plačilo storitev institucionalnega varstva toženkine matere pravilno presojalo po določbi prvega odstavka 185. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po kateri mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko prećživljali njega. Izjema od tega pravila je določena le v drugem odstavku 185. člena DZ, ki določa, da polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki z neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Da bi šlo v obravnavani zadevi za tak primer, pa toženka ni ne trdila, ne dokazovala.
vrstni red obračunavanja - ustni dogovor - dokazovanje - kršitev pravice do izjave v postopku
V tej zvezi sodišče druge stopnje pritrjuje stališču pritožbe, da je sodišče prve stopnje zmotno obravnavalo trditveno podlago toženke v zvezi s sklicevanjem na ustni dogovor iz 287. člena OZ ter izhajajoč iz tega tudi zmotno zavrnilo izvedbo zaslišanja zakonitega zastopnika toženke in predlaganih prič.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - sodna poravnava - uporaba določil pogodbe - jezikovna razlaga - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik
Sodišče je pri presoji vsebine obveznosti iz sodne poravnave kot izvršilnega naslova vezano na jezikovno razlago in besedila ne more razlagati še z drugimi razlagalnimi metodami, tudi ne z namenom sklenitve sodne poravnave. Besedilo sodne poravnave kot izvršilnega naslova se torej presoja po prvem odstavku 82. člena OZ in ne po drugem odstavku 82. člena OZ.
OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - pojem protispisnosti - podjemna pogodba - neupravičena obogatitev
Pri t.i. razlogu protispisnosti gre za napako tehnične narave, ki je posledica napačnega postopka prenosa tistega, kar je zapisano v listini, zapisniku ali prepisu v obrazložitev sodbe.
Vse konkretne graje, ki jih v zvezi s tem podaja pritožba, se nanašajo na dokazno presojo oziroma zaključke, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi izvedenih dokazov (zaslišanje strank in prič) in ne predstavljajo zatrjevanega nasprotja med vsebino prepisov zvočnih posnetkov in razlogi sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00074815
ZPP člen 7, 212, 215. OZ člen 417, 569. ZFPPIPP člen 301.
posojilna pogodba - dokazna stiska
Pritožnik v pritožbi navaja, da mora v primerih, kot je konkretni, pravdno sodišče, upoštevaje določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, tožbeni zahtevek tožeče stranke po nadaljevanju prekinjenega postopka zaradi posledic postopka osebnega stečaja, razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati ne glede na to, da je bil postavljen kot dajatveni zahtevek (v času pred začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja toženca,ko je bila vložena tožba). S tem, ko je pravdno sodišče po uradni dolžnosti, zaradi izpolnjenosti pogojev, po objavi sklepa o preizkusu terjatev, nadaljevalo pred tem prekinjeni postopek, je že po sili zakona dajatveni zahtevek na plačilo zahtevanih 2.500,00 EUR postal zgolj ugotovitveni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074041
ZPP člen 247. ZDR-1 člen 179.
nesreča pri delu - obstoj škodnega dogodka - obstoj vzročne zveze - dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena izvedenskega mnenja - izločitev izvedenca
Ker je tožnik uveljavljal odškodnino za nesrečo pri delu, je sodišče ustrezno ugotavljalo dejstva o tem, kako je prišlo do poškodbe tožnika. Pri tem je pravilno upoštevalo dokazno breme tožnika, ki bi za uspeh v postopku moral dokazati protipravno ravnanje, škodo, in vzročno zvezo. Ker ni uspel dokazati škodnega dogodka 26. 6. 2017 oziroma vzročne zveze med škodnim dogodkom dne 23. 6. 2017 in zatrjevano škodo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in zaradi manjkajočih predpostavk odškodninske odgovornosti tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074036
OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 243.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - začetek teka zastaranja - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Skladno s sodno prakso se šteje, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko se je oškodovančevo stanje stabiliziralo in se je končalo zdravljenje, od katerega ni več mogoče pričakovati odprave ali zmanjšanja škode. Začetek teka subjektivnega roka ni vedno vezan na zaključek zdravljenja oziroma bolniškega staleža kot takega. Ključen je trenutek, ko bi oškodovanec ob zadostni skrbnosti glede na okoliščine primera razumno lahko določil obseg škode, ko od posameznih medicinskih postopkov oziroma ukrepov ni več mogoče pričakovati, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, ki pa ne sovpada vedno z zaključkom zdravljenja.
spor majhne vrednosti - umik tožbe zaradi izpolnitve - ustna izvensodna poravnava - razpravno načelo - procesno trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - dokazi in izvajanje dokazov
Tožeči stranki v trditveno podlago ni bilo treba vključevati podrobnejših navedb o tem, zakaj je umaknila tožbo oziroma v čem je bila napaka pri vlaganju predlogov za izvršbo za sporne račune, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožnica, saj je bil med strankama sporen le obstoj dogovora o izvensodni poravnavi, v zvezi s čimer pa je bila trditvena podlaga tožeče stranke dovolj določna, na takšno trditveno podlago pa je bilo omejeno tudi dokazovanje.
posojilna pogodba ali darilo - namen izročitve denarja - razlog za sklenitev pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - rok za vračilo posojila - ponavljanje tožbenih navedb
Določitev roka vračila posojila ni bistvena sestavina posojilne pogodbe.
Namen sklenitve posojilne pogodbe ni bistvena okoliščina, ki bi bila odločilna za presojo njenega obstoja.
OZ člen 247. ZVKSES člen 8, 8/6, 8/7, 13, 13/3, 15, 15/2.
prodaja stanovanja - zamuda z izročitvijo stanovanja - pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude - splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe - dogovor o predčasnem plačilu kupnine - prevzem nepremičnine - zadržanje dela kupnine - stvarne napake - normalna raba stanovanja - zamakanje
Pri pojmu normalne, običajne uporabe stanovanja gre za pravni pojem. Subsumpcija dejanskih ugotovitev pod ta pravni pojem pomeni pravno sklepanje. Ocena, ali gre za napako, ki ovira normalno uporabo stanovanja, je stvar pravne presoje sodišča.
Pritožbenega očitka o zamudi s plačilom ni mogoče sprejeti. Dokler stanovanje ni imelo vseh pogodbeno dogovorjenih lastnosti, potrebnih za normalno rabo, ga tožeča stranka ni bila dolžna prevzeti in zato tudi s plačilom kupnine ni mogla biti v zamudi.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - pravno relevantna dejstva
S spornim dokazom toženka ni dokazovala pravno relevantnega dejstva, zato sodišču prve stopnje tega dokaza ni bilo potrebno izvesti. Zgolj trditev in dokazovanje toženke, da ogled na določen dan v juliju 2018 ni bil mogoč, ne omogoča prepričljivega zaključka o protipravnem ravnanju tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00073449
URS člen 26. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
zastaranje tožbenega zahtevka - priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni in objektivni zastaralni rok - nepremoženjska škoda
Tožnik se je najkasneje takrat, ko je prejel odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 18. 3. 2008, iz katere je izhajalo, da je upravičen do invalidnine vojnega invalida in do invalidske pokojnine, zavedal o škodi in njenem povzročitelju. Glede na neizpodbijano zavedanje o teh dveh okoliščinah v letu 2008 se prvostopna ugotovitev o zastaranju tožbenega zahtevka pred vložitvijo tožbe izkaže za materialnopravno pravilno. Z gornjo zakonsko določbo predpisani triletni rok za uveljavitev terjatve s tožbo je namreč potekel v marcu 2012, petletni pa v marcu 2013.
Prav tako za odločitev v predmetni zadevi niso bistvene pritožbene navedbe glede napak organov, ki so odločali o tožnikovih pravicah, saj tožbeni predlog ni temeljil na dejstvih o odgovornosti države za protipravna ravnanja državnih organov (26. člen Ustave).
V obravnavani zadevi je torej za materialno pravno presojo odločilno, da zatrjevani ustni dogovor, četudi v celoti sledimo trditvam in dokazom toženca, ne more pravno učinkovati na prodajno pogodbo z dne 8. 1. 2019, ki so jo podpisali vsi pogodbeniki in v kateri ni posebne določbe o delitvi kupnine, ki ne bi bila odvisna od velikosti solastniškega deleža posameznega solastnika.
(ne)izvedba predlaganih dokazov - neplačilo predujma - dokaz z zaslišanjem prič - gradbena in podjemna pogodba
Skladno z ZPP mora pravdna stranka predložiti predujem za izvedbo dokaza, sicer se dokaz ne izvede, in sodišče je tisto, ki izvaja dokaze (op. tudi dokaz z izvedencem). Zato so neutemeljena pritožbena izvajanja, da bi moralo sodišče prve stopnje toženko seznanjati o možnostih, ki jih ima pri izvajanju dokaza z izvedencem. Gradbena pogodba je v OZ obravnavana kot posebna vrsta podjemne pogodbe, zato so bistvene značilnosti obeh pogodb identične. Upoštevaje konkretne okoliščine primera tudi pritožbeno sodišče ni našlo nobene relevantne povezave med omenjeno zmotno uporabo materialnega prava in zakonitostjo ter pravilnostjo končne odločitve. Zaradi ocene vrednosti izjave priče in njene zanesljivosti se pričo vedno vpraša, od kod ve to, o čemer priča (drugi odstavek 239. člen ZPP). Pravilna dokazna ocena pričanja se mora osredotočiti predvsem na dele izpovedbe, v katerih priča izpoveduje o dejstvih, ki jih je zaznala na podlagi svojega neposrednega zaznavanja. Pričanje o dejstvih, o katerih so pričo seznanile druge osebe, ki so bile prav tako zaslišane pred sodiščem, preprosto nima zadostne dokazne teže oziroma v konkretnem primeru ne vzbuja dvoma v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje.
OZ člen 50, 435. ZZK-1 člen 32, 33, 37, 40. SPZ člen 23, 40. ZN člen 64. ZKZ člen 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25.
navidezna prodajna pogodba - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
Predmet tožbenega zahtevka, oblikovan po pozivu sodišča, podanem v okviru materialnoprocesnega vodstva, je ustrezno in določno opredeljen, zato tudi ni podlage za zavrženje tožbe. Glasi se na naložitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila toženi stranki, s čimer je tožeča stranka primerno zasledovala pravno varstvo po pridobitvi perfektne listine za vknjižbo lastninske pravice na v pogodbi določeni nepremičnini, to je po overitvi toženčevega podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. Tožeča stranka namreč s takšno perfektno listino ne razpolaga.