OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00089125
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
potrošniška kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - začasni ukrepi
Predmet presoje v sporu je varstvo pravic, ki jih daje pravni red EU. Nacionalna sodišča, ki odločajo v tovrstnih sporih, morajo imeti možnost, da v postopkih zaradi njihovega varstva sprejmejo tudi začasne ukrepe, ko je to nujno, se zagotovi polni učinek sodne odločbe, ki bo izdana v zvezi z obstojem pravic, zatrjevanih na podlagi prava EU.
Za uspešno izpodbijanje dokazne ocene izpovedb zaslišanih prič bi morala pritožnica s konkretiziranimi in argumentiranimi razlogi zasejati razumen dvom v njeno pravilnost. Tega pritožnica ni dosegla, saj njen očitek ostaja na ravni izraženega nestrinjanja s sprejeto dokazno oceno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088996
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrošniški spor - kredit v CHF - prepoved retroaktivne uporabe zakona - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost pogodbe - težko nadomestljiva škoda - sodbe SEU - kondikcijski zahtevek - lojalna razlaga nacionalnega prava - preplačilo dolga
Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklepanju kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.
Ob pomanjkanju ustrezne pojasnilne dolžnosti je zaradi kompleksnosti in prepletenosti podan dejanski stan po vseh štirih alinejah 24. člena ZVPot in je pogodba nična.
Sodba SEU C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje. Zadošča obstoj tveganja, da bo med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega.
V tej fazi postopka je glede na sodbo SEU C-520/21, na katero se je sodišče oprlo, verjetno izkazano, da toženki za storitev posojanja denarja v primeru ničnosti kreditne pogodbe ne pripada nikakršno plačilo/ali nadomestilo.
Za izdajo začasne odredbe v potrošniških sporih nista relevantni predpostavka iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika) in pogoj reverzibilnosti.
Evroskladna razlaga relevantnih določb ZIZ v potrošniških sporih narekuje in omogoča znižane standarde sicer strogih pogojev za izdajo regulacijskih začasnih odredb.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089299
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 87.
kredit v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - razlaga prava EU - sodna praksa Vrhovnega sodišča - pojasnilna dolžnost banke - razlogi za ničnost - valutna klavzula v CHF - zastaranje kondikcijskega zahtevka - neenotna sodna praksa - nepošten pogodbeni pogoj - retroaktivna uporaba zakona - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - banka - profesionalna skrbnost - graja dokazne ocene - pavšalnost navedb - trditveno breme - nesklepčnost - pobot terjatev
Zaradi popolnosti odgovora na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da so zmotne tožnikove navedbe na zadnji strani pritožbe, da ni dolžan izvesti pobota svoje terjatve z nasprotno terjatvijo nasprotne stranke in da torej lahko terja celoten znesek kredita, kolikor ga je odplačal toženki. Četudi je bila pogodba nična, je tožnik (najmanj) glavnico moral vrniti, zato (vsaj) s prejemom glavnice toženka ni prejela nečesa, do česar ne bi bila upravičena. Drugačno razlogovanje je izrazito neracionalno, v nasprotju z načelom procesne ekonomije in v nasprotju z načelom poštene uporabe procesnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00089262
OZ člen 352, 352/1, 360. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - pritožbena novota - splošno znana dejstva - epidemija - trditveno breme - začetek teka zastaralnega roka - trenutek nastanka škode - pretrganje zastaranja - odprava disciplinske odločbe - obstoj protipravnosti
Zatrjevati je treba tudi splošno znana dejstva, ker sme sodišče skladno z razpravnim načelom upoštevati le tisto, kar je zatrjevala ena ali druga stranka. Tožnik bi moral na prvi stopnji zatrjevati konkretna življenjska dejstva, ki se prilegajo kateremu od abstraktnih dejanskih stanov zadržanja zastaranja.
Na tek zastaralnega roka ne vpliva odločitev o protipravnosti oziroma pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je najprej ugotovilo, kdaj je tožnik lahko uveljavljal svojo odškodninsko terjatev in kot začetka teka zastaralnega roka ni štelo datuma pravnomočnosti sodb, s katerima sta bila sklepa o disciplinski sankciji razveljavljena.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00088941
OZ člen 193, 771. ZOdv člen 5, 5/3, 17, 17/5. ZBPP člen 48. ZPP člen 7, 95.
neupravičena obogatitev - plačilo stroškov - pravnomočna odločba - zastopanje po odvetniku - brezplačna pravna pomoč - zastopanje na podlagi odločbe o bpp - stroški stranke postopka - plačilo za delo - prevzemnik naročila - obveznosti prevzemnika naročila - izročitev denarnih sredstev - dajanje računa - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - kršitev razpravnega načela - bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe
Prevzemnik naročila mora dati o opravljenem poslu račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, ne glede na to, ali je tisto, kar je prejel za naročitelja, temu kdo dolgoval ali ne. Denar, ki ga je Banka A. d. d. nakazala tožencu, je bil ta dolžan izročiti tožnici ne glede na to, ali je šlo za zastopanje po odločbi o Bpp ali "zgolj po pooblastilu".
Ker za pravdne stroške obstaja pravnomočna odločba sodišča, je neutemeljena trditev toženca, da bo tožnica neupravičeno obogatena. Ker je ta odločba pravnomočna, se sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo z njeno pravilnostjo v vsebinskem smislu, kar načenja toženec v pritožbi. Toženec je bil za svoje delo plačan s strani službe za Bpp, za neizročitev denarja iz naslova pravdnih stroškov, ki so bili prisojeni njegovi stranki, pa ni navedel nobene utemeljene podlage.
Toženec je teku zamudnih obresti nasprotoval že v postopku na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je brez trditvene podlage navedlo, da je bil toženec nepošten in da je zato tožnica na podlagi 193. člena OZ upravičena do zakonskih zamudnih obresti od dneva pridobitve. Ta kršitev razpravnega načela (7. člen ZPP) je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089334
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24.
kreditna pogodba v CHF - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - obstoj verjetnosti terjatve - valutno tveganje - banka - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - pojem povprečnega potrošnika - načelo dobre vere in poštenja - nepošten pogodbeni pogoj - dokazni standard verjetnosti - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - dokazni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na diametralno nasprotne navedbe tožnikov in toženke razlogi sodišča prve stopnje za neizvedbo dokaza z zaslišanjem priče zato niso sprejemljivi. Kljub dokaznemu standardu verjetnosti v postopku za izdajo začasne odredbe ni izključeno dokazovanje z zaslišanjem prič. Izvedba dokaza je bila predlagana v fazi odločanja o ugovoru, torej po tem ko je bila začasna odredba že izdana. Iz ugovornih navedb toženke ni mogoče sklepati, da se njene trditve o obsegu podanega pojasnila s predloženimi dokazi ne bi mogle izkazati za verjetne. Presoja, ali je neko dejstvo dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore). Zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, bi moralo sodišče prve stopnje tako sprejeti šele po izvedbi predlaganih dokazov.
OZ člen 106, 111, 111/2, 111/5, 193, 435, 435/1. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 8. ZD člen 142, 142/1. ZOR člen 289, 289/5.
prodajna pogodba - prodaja premičnine - izročitev premičnine v posest pridobitelja - prevzem premičnin - posestni konstitut - ustna prodajna pogodba - dokaz o obstoju pogodbe - dokaz z zaslišanjem prič - dvom v verodostojnost - dokaz z vpogledom v listino - enakovrednost dokaznih sredstev - prosta presoja dokazov - dokazni standard gotovosti - dokazni standard prepričanja - prepričljiva dokazna ocena - odstopno upravičenje - izjava volje s konkludentnimi dejanji - razveza prodajne pogodbe - pravne posledice razvezane pogodbe - zahtevek na vračilo kupnine - akcesorna narava obresti - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - odgovornost univerzalnega pravnega naslednika
V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. Skladno s tem načelom veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže.
Peti odstavek 111. člena OZ ne "govori" (več) o zamudnih obrestih, kar kaže, da ima zakon v mislih druge in ne zamudne obresti. Pravilo je treba razlagati tako, da je stranka, ki vrača prejeta plačila, za čas od prejema plačila do razveze pogodbe dolžna plačati obresti, ki so primerno nadomestilo za doseženo korist, ki je v uporabi tujega kapitala. Trditveno in dokazno breme glede obstoja takšne koristi je na strani tistega, ki njeno vrnitev uveljavlja.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - prekarij (precario) - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - vrnitev stvari (nepremičnine) - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Ker je tožnica na podlagi 92. člena SPZ zahtevala vrnitev nepremičnine od tožencev, bi se slednji lahko uspešno uprli njenemu zahtevku le, če bi dokazali, da imajo pravni naslov (obligacijsko ali stvarno pravico), ki jih opravičuje do uporabe nepremičnine, ki je v lasti tožnice (določba 93. člena SPZ).
OZ člen 197, 275. ZPP člen 214, 214/2, 345, 345/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - stroški upravnika - delno plačilo - stroški ogrevanja - trditveno breme - procesno trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje - priznana dejstva - sklepčnost - neupravičena obogatitev - subrogacija
Drži trditev pritožnice, da je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki, vendar pa se procesno dokazno breme v postopku premešča glede na navedbe in dokaze pravdnih strank. Presoja, da je tožeča stranka podala ustrezne navedbe in dokaze glede načina, kako je prišla do vtoževanih zneskov, utemeljuje presojo, da je procesno dokazno breme prešlo na toženo stranko. Ta pa v nadaljevanju svojih ugovorov ni konkretizirala in ni zmogla bolj usmerjenih ugovorov, ki bi izpodbijali dokazanost v zvezi s plačili konkretnih, specificiranih računov.
CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088811
OZ člen 172, 172/1, 299, 299/2. ZCes-1 člen 15, 15/1, 15/2, 16, 16/1, 20, 20/1.
odškodninska odgovornost države - državna cesta - vzdrževanje državnih cest - prometna signalizacija - prometna nezgoda - vzrok prometne nesreče - dopolnilne table - hitrost vožnje - vzročna zveza - ratio legis vzročnost - pripombe strank na izvedensko mnenje - običajni pogrebni stroški - zamudne obresti - stroški za pogreb
Namen predpisov o vzdrževanju cest in opremljanju cest s prometno signalizacijo je v zagotovitvi varnosti prometa in preprečitvi prometnih nezgod. Če tisti, ki je dolžan izvrševati te predpise, to opusti ter ob tem nastane škodna posledica takšnega tipa, ki jo skušajo prav ti predpisi preprečiti, tedaj se njegovi opustitvi pripiše pravno relevantni vzrok nastanka škodne posledice.
Če sodišče oceni, da pripombe stranke na izdelano izvedensko mnenje niso takšne, da bi bilo treba od izvedenca zahtevati njegova dodatna pojasnila (ker ne vzbujajo dvoma v jasnost, pravilnost in popolnost izvedenskega mnenja), sodišče ni dolžno zahtevati dopolnitve izvedenskega mnenja. Iz obrazložitve sodbe pa mora izhajati opredelitev do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena.
Do povrnitve stroškov za pogreb je upravičen tisti, ki je te stroške plačal, pri čemer krog upravičencev do povrnitve stroškov pogreba z zakonom ni omejen na osebe, ki imajo položaj pokojnikovega bližnjega. Sodišče prve stopnje je utemeljeno priznalo stroške prevoza pokojnika v državo pogreba, ki je država pokojnikovega stalnega prebivališča, kjer prebiva tudi njegova družina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00089296
URS člen 153. OZ člen 6, 6/2. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-30, 2/1-40, 16, 16/2, 59, 66. ZG člen 5,17. ZPP člen 7, 7/2, 252, 252/2, 337, 337/1, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 18, 18/1, 18/2.
odgovornost za škodni dogodek - padec drevesa na vozilo - lokalna cesta - ogrožanje prometa na cesti - varovani pas lokalne ceste - zasebno zemljišče - vzdrževanje in urejanje lokalnih cest - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - škoda zaradi v neurju podrtega drevesa - pričakovan dogodek - dolžnost vzdrževanja - ugovor pasivne legitimacije - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka - dokazovanje z izvedencem - prekoračitev trditvene podlage tožbe - nedopustne pritožbene novote
V obravnavanem primeru je bilo predmetno drevo visoko 16 do 18 metrov in je lahko padlo na lokalno cesto, četudi je ležalo 11,05 m od roba lokalne ceste oziroma 1,05 metra izven njenega 10 metrskega varovalnega pasu ter je tako nedvomno ogrožalo tudi lokalno cesto in promet na njej, zaradi česar bi tretje toženka morala poskrbeti za njegovo odstranitev.
OZ člen 247, 247/1, 247/2, 252, 253, 253/1, 253/2. ZPP člen 7, 7/1, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodbena kazen zaradi zamude - polna odškodnina - zmanjšanje pogodbene kazni -pogodbena kazen in odškodnina - dvojni pomen pogodbene kazni - višina pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni - trditveno in dokazno breme - vrnitev stanovanja - poškodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov
V splošnem drži, da je pogodbena kazen za zamudo z izročitvijo najetega stanovanja, ki je domovanje družine, v višini trikratnika najemnine visoka. A poleg te okoliščine ima sodišče pred seboj le še dejstvo, da toženka z izročitvijo stanovanja ni zamudila zgolj zaradi nezakrivljenega razloga iz svoje sfere ali vsaj le minimalne stopnje neskrbnosti. Glede na to in ker je namen pogodbene kazni tudi pritisk k spoštovanju pogodbene zaveze oziroma preprečitev, da bi se toženki kot najemnici kršitev najemne pogodbe splačala, dogovorjena kazen ni nesorazmerna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00088583
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/2, 20a/3, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 169. URS člen 22, 23, 36. OZ člen 51, 51/4. ZPP člen 7, 212.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - dogovor o podaljšanju zapadlosti terjatve - dokaz zapadlosti terjatve - poznejši ustni dogovori - namen obličnosti - obrazložen ugovor dolžnika - trditvena in dokazna podlaga - konkretne trditve - predlog dolžnika za odlog izvršbe - izvršba na nepremičnino - pravica do doma - pogoji za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - pravica do sodnega varstva - informativni dokaz - prepoved informativnega dokaza - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - predlog za dovolitev drugega sredstva izvršbe
Pritožnik je s povzetimi ugovornimi navedbami zatrjeval ugovorni razlog odloga izpolnitve obveznosti, kar je pravno upoštevni ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Prav tako se višje sodišče strinja, da je v zvezi z navedenim uveljavljanim ugovornim razlogom relevantna določba četrtega odstavka 51. člena OZ, po kateri so veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.
Na dolžniku, ki z ugovorom nasprotuje zoper njega dovoljeni izvršbi, je najprej breme dovolj konkretnega zatrjevanja pravno pomembnih dejstev, ter nato še njihovega dokazovanja. Povedano drugače, izvajanje dokazov praviloma pride v poštev le, če je ugovorna trditvena podlaga pravno pomembna in tudi dovolj določna. Velja namreč načelna prepoved t. i. informativnega dokaza, to je dokaza, s katerimi bi se dejstva, ki bi jih morala navesti stranka, šele ugotavljala. Informativni dokazi v pravdnem postopku (oziroma smiselno tudi v izvršilnem postopku; 15. člen ZIZ) niso dovoljeni. Novejši pogledi zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena.
Skladno s 1. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ se izvršba na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, lahko odloži, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. Glede na višino izterjavane denarne terjatve v obravnavani zadevi, to je 993.087,76 EUR EUR, navedeni zakonski pogoj očitno ne more biti izpolnjen. Kot je pravilno štelo že sodišče prve stopnje, pa dejstvo, da nepremičnina, na katero je bila tudi dovoljena izvršba v obravnavani zadevi, predstavlja dom pritožnika in njegovih dveh mladoletnih hčera, samo zase ne more biti posebno upravičen razlog za odlog izvršbe. Brez dvoma je sicer izguba doma zelo huda posledica izvršbe, zlasti, če v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci. Vendar pa gre za posledico, ki je že po naravi stvari lastna nepremičninski izvršbi. Ob stališču, da je izvršba na nepremičnino, ki je dom dolžnika (in njegove družine) že v izhodišču nedopustna, se upnik iz takšne nepremičnine sploh nikoli ne bi mogel hitro in učinkovito poplačati. To pa bi bilo, upoštevaje upnikovo ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva, nedopustno. Pravica do doma, pa čeprav v nepremičnini živijo tudi mladoletni otroci, ni absolutna, tako kot ni absolutna upnikova pravica do sodnega varstva. Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru opraviti tehtanje med njima, pri čemer pa zgolj dejstvo, da je nepremičnina dom dolžnika (in njegove družine), kot pojasnjeno, še ne more biti vedno oziroma kar samodejno odločilno v prid dolžnika.
BANČNO JAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00089165
ZPlaSS člen 118, 118/2, 119, 119/3, 119/4, 119/4-1, 120, 120/1, 120/2, 129, 129/1, 129/2. ZPP člen 215.
odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo - odškodninska odgovornost bank - huda malomarnost oškodovanca - uporaba plačilne kartice - obrnjeno dokazno breme - objektivna odgovornost - prevara - povrnitev neodobrene plačilne transakcije - pravilo o dokaznem bremenu
Pravilna je presoja sodišča, da je toženka dokazala, da pri izvršitvi plačilnih transakcij, ki jih je avtoriziral tožnik, ni obstajala tehnična okvara ali druga napaka v smislu (nedovoljenega) posega v POS terminal.
Tožnik ni preveril zneska na POS terminalu, niti se ni ob trgovčevem predočenju prve, posebej pa druge zavrnjene transakcije, z vpogledom na POS ekran prepričal o zavrnitvi transakcije ali pridobil izpiska zavrnitve. Tako ravnanje predstavlja hudo malomarno ravnanje uporabnika plačilnih storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089129
SPZ člen 47, 92, 271. ODZ člen 418. ZPP člen 311.
zahtevek za vrnitev nepremičnine - plačilo uporabnine - pridobitev lastninske pravice - nedobroverni graditelj - pravica uporabe - gradnja na tujem svetu - nedobrovernost - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - stavbna pravica - neupravičena obogatitev - najemno razmerje
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojnega pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice, ampak mora predlagatelj v postopku izkazati pravni naslov (pravni temelj, na podlagi katerega je lastninsko pravico pridobil). Zato določbe ZVEtL-1 ne morejo predstavljati ustrezne podlage za pridobitev toženkine lastninske pravice na sporni nepremičnini.
Za presojo ni odločilno, kako je nepremičnino uporabljala toženka, marveč kakšna uporaba nepremičnine je bila v relevantnem obdobju mogoča in kakšno korist bi tožnica z njo lahko dosegla. Tožnica je bila prikrajšana pri najemnini (toženkini starši oz. pravni predniki so jo v preteklosti plačevali), saj bi sporno nepremičnino lahko oddajala nekomu drugemu in za to prejemala plačilo.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila - določitev cene pogodbenih del - dodatna dela
Glede na ugotovljen neobstoj dogovora glede cene dodatno dogovorjenih del je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo drugega odstavka 642. člena OZ. Vendar je pritrditi tožeči stranki, da navedene določbe ne bi smelo uporabiti tudi glede prvotno dogovorjenih del, ki so že bila plačana, saj sta se glede cene teh del stranki dogovorili.
zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba skupnega premoženja - uporaba skupne nepremičnine - bivša zakonca - skupni lastniki - pravna podlaga za plačilo - nemožnost uporabe nepremičnine - neupravičena obogatitev - neprivolitev v prikrajšanje - (ne)prostovoljnost izselitve - nasilje - ogroženost v družini - poseg v dostojanstvo - nadomestilo za neupravičeno uporabo - višina nadomestila (uporabnine) - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine
Skupni lastnik, ki mora trpeti nasilje, torej poseg v svoje dostojanstvo ter v duševno in telesno nedotakljivost, skupne stvari v takšnih okoliščinah ne more uživati v skladu z njenim bistvom ter posledično v skladu z namenom lastninskega upravičenja, da stvar normalno uporablja. Če prav iz teh razlogov opusti uživanje skupne stvari, je neupravičeno prikrajšan, saj o prostovoljnem odhodu ni mogoče govoriti v primerih, ko se človek v skupni nepremičnini zaradi nasilnega ravnanja drugega skupnega lastnika počuti ogroženega in mu sobivanje predstavlja stisko, zaradi katere dom izgubi lastnost varnega zatočišča. V konkretnem primeru tudi ni pomembno, da tožnica po odhodu prijateljem ali sorodnikom ni omenjala nasilja, saj ljudje o težavah v zasebnem razmerju običajno neradi govorijo in zgolj dejstvo, da je tožnica nasilje prijavila šele nekaj mesecev kasneje, ko si je že uredila bivanjske razmere, verodostojnosti njene izpovedi in podanih navedb ne zmanjšuje.
Ob dogovoru, da se je tožnik A. A. zavezal plačati kupnino za nepremičnino pred sklenitvijo glavne pogodbe, je povsem jasno, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da lahko to, vnaprej plačano kupnino, v primeru nesklenitve glavne prodajne pogodbe zahteva nazaj. Posebna dodatna opredelitev glede tega v sami predpogodbi ni potrebna, ker podlago za to daje že OZ v določbah o neupravičeni obogatitvi. Tako so brezpredmetni pritožbeni očitki, da tožnikova terjatev v predpogodbi ni bila opredeljena po temelju, višini in glede dospelosti. Povsem življenjsko logična je tako tudi povezava med terjatvijo tožnika, ki ima podlago v zakonskih določbah, in hipoteko, ustanovljeno zaradi zavarovanja tožnikove terjatve za primer nesklenitve glavne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00088616
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2. URS člen 2, 22, 23, 155. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 371, 372. ZPP člen 8, 360, 360/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - praksa SEU - lojalna razlaga nacionalnega prava - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - izbrisna tožba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - jasnost pogodbenih določil - protipravno ravnanje banke - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - kreditno tveganje - konverzija - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - sklenitvena pogodbena faza - zaslišanje priče - bančna uslužbenka - sklepanje pogodbe - zastaranje kondikcijskega zahtevka - razvoj sodne prakse - prepoved povratne veljave zakona - nerelevantne pritožbene navedbe
Zaslišanje bančnih uslužbencev, ki nesporno niso sodelovali pri sklenitvi Kreditne pogodbe, niti ne delajo v poslovalnici, kjer je bila sklenjena, ni primerno dokazno sredstvo za dokazovanje izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke. Treba je ugotoviti oziroma dokazati, kaj konkretno je bilo ob sklepanju Kreditne pogodbe pojasnjeno tožnikoma in ne kakšna navodila naj bi banka dajala svojim uslužbencem.