Če je delavec stroške zdravljenja povzročil pri delu ali v zvezi z delom, pa čeprav namenoma, in ne gre za kaznivo dejanje, jih mora po določbi drugega odstavka 86. člena ZZVZZ tožniku povrniti delavčev delodajalec. Določba drugega odstavka 86. člena ZZVZZ izrecno izključuje uporabo prvega odstavka navedenega člena in s tem neposredno odgovornost delavca, tudi če je stroške povrzročil namenoma. Ker imajo določbe ZZVZZ v razmerju do OZ značaj lex specialis (drugi odstavek 1. člena OZ), je pri tovrstnih zahtevkih uporaba drugega odstavka 147. člena OZ posledično izključena.
V izpodbijani sodbi je (kot bistveno) pravilno ugotovljeno, da ni izkazano, da bi neustrezni deli gasilskih cevi povzročili delovno nesrečo, in da je bil delavec seznanjen z varnim načinom dela ter posledično usposobljen.
Tožnica s kopičenjem številnih očitanih kršitev, ki niso v nobeni pravno relevantni vzročni zvezi z obravnavano nezgodo (glej teoretična izhodišča iz 17. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), v pritožbenem postopku ne more uspeti.
38.a člen ZGD-1 je sledil načelu transparentnosti oziroma preglednosti poslovanja družb in sklepanja poslov z drugimi družbami, kadar bi lahko prišlo do nasprotja interesov. Prav tako morajo člani poslovodstva pri sklepanju pogodb ravnati v skladu z načelom vestnosti in poštenja. V okvir tega načela sodi tudi obveznost pojasnjevanja in seznanjanja organov nadzora o sklepanju poslov, ki bi lahko bili v nasprotju interesov. Nesporno ugotovljena zavržna ravnanja tožene stranke oziroma A. A. so bila v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. To je pomenilo v nasprotju s temeljnimi moralnimi načeli.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo vsa ugotovljena ravnanja tožeče stranke oziroma A. A. kot zavržna, nepoštena, v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, temeljnimi pravili ZGD-1.