ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3. ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3. ZZKUASP člen 14, 14/3, 81, 81/6.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - vloga za izdajo dovoljenja - dovoljenje za kolektivno upravljanje - molk organa
Glede na to, da je od vložitve tožnikove vloge dne 12. 7. 2011 preteklo več kot dva meseca ter da je preteklo tudi več kot tri leta (upoštevaje pri tem tudi datum popolnosti vloge) in da je brezuspešno potekel tudi rok za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh, je tožnik ob vložitvi tožbe 23. 9. 2015 procesne predpostavke po citiranih določbah drugega in tretjega odstavka 28. člena ZUS-1 za tožbo zaradi molka izpolnjeval.
Ob terminološko neenotnih opredelitvah zahtevkov, ob tožnikovih ugovorih, da ni jasno, ali je A. identične zahtevke kot tožnik uveljavljalo že v vlogi z dne 12. 4. 2011 ali šele z dopolnjevanjem in spreminjanjem zahteve naknadno, in ob sklicevanju toženke na določbe ZUP, po katerih stranke lahko zahtevke po vložitvi razširjajo oziroma spreminjajo, sodišče ni doseglo prepričanja o tem, da je urad upravičeno odlašal z reševanjem spornih tožnikovih zahtevkov ob utemeljevanju, da je enaka zahtevka pred njim vložila že druga zainteresirana pravna oseba.
V obravnavani zadevi ne gre za nelegalno gradnjo, ampak za neskladno gradnjo, saj je gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar ne za svinjak. Torej se objekt uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.
denacionalizacija - umik zahteve za denacionalizacijo - ustavitev postopka - obnova postopka - pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena sodba
ZLNDL in ZDen urejata dva ločena postopka pridobitve lastninske pravice. Zato je tožena stranka v izpodbijanem sklepu pravilno odločila, da je sklep ministrstva o ustavitvi postopka temeljil na vlogi o umiku zahtevka vlagatelja in ne na sodbi, ki je bila kasneje spremenjena, razveljavljena ali odpravljena, zaradi česar razlog za obnovo postopka po 3. točki 260. člena ZUP ni izkazan.
ZJSRS člen 21a, 21b, 21b/3, 21c, 21c/4, 21d, 21d/4.
nadomestilo preživnine - prenehanje pravice do nadomestila preživnine - starostni pogoj
Ni mogoče zagovarjati stališča organov, da je o prenehanju pravice do nadomestila preživnine zaradi dosežene starosti 18 let treba odločiti ob uporabi tretjega odstavka 21.b člena ZJSRS ter četrtega odstavka 21.d člena tega zakona in ob njuni razlagi, da pravica preneha v mesecu pred mesecem, v katerem otrok dopolni starost 18 let, saj gre pri tem za nepravilno razlago zakona. Na prenehanje pravice do nadomestila preživnine v nobenem primeru tudi ne more vplivati samo dejansko izplačevanje nadomestila preživnine (četrti odstavek 21.c člena ZJSRS).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - premoženje, s katerim prosilec ne more razpolagati
Zastavna pravica sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - čas pridobitve kapitala - terminska pogodba
Terminske pogodbe v zvezi z vrednostnimi papirji kot osnovnimi instrumenti, ki jih je mogoče poravnati bodisi s prenosom osnovnega instrumenta bodisi z denarnim plačilom, se po ZTFI uvrščajo med izvedene finančne instrumente. Gre za pogodbe o nakupu oziroma prodaji osnovnega instrumenta na določen dan v prihodnosti po ceni, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe. S sklenitvijo terminske pogodbe vrednostni papirji kot osnovni instrument niso pridobljeni. S sklenitvijo pogodbe je pridobljen izvedeni finančni instrument, ki je predmet pravnega prometa in katerega odsvojitev se davčno obravnava po določbah ZDDOIFI in ne osnovni instrumenti – vrednostni papirji, katerih kasnejša odsvojitev se davčno obravnava po določbah ZDoh-2. Pridobitev delnic je posledica izvršitve terminske pogodbe in ne neposredna posledica sklenjene pogodbe o terminski prodaji delnic. Zato se sodišče pridružuje stališču, da so vrednostni papirji pridobljeni z izvršitvijo (realizacijo) terminske pogodbe, da gre torej za drug primer pridobitve iz prvega odstavka 101. člena ZDoh-2.
ZUP člen 43. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 28, 47, 47/1, 76, 81.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni spor - tožba v upravnem sporu - stranka postopka - stranski udeleženec - pravni interes
Brez vodje programske skupine prijava ni možna. Prav tako drži tožbena trditev, da je eden od kriterijev za prijavo usposobljenost vodje. Vendar obenem že tožnik sam pove, da so raziskovalne organizacije, in torej prijavitelji tisti, ki morajo v skladu z določbami ZRRD zagotoviti vodjo programske skupine. Zagotoviti morajo tudi, da vodja programske skupine izpolnjuje pogoje za vodjo projekta in da je pri njih zaposlen. To pa pomeni, da je položaj vodje pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisen od prijavitelja, obenem pa to pomeni, da določbe materialnih predpisov, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na zakonsko oziroma podzakonsko ureditev svojega pravnega interesa, to je, da se udeležuje postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi, ne izkazuje. Dejanski (raziskovalni) oziroma ekonomski (materialni) interes za to, da je prijava sprejeta, ki ga tožnik v konkretnem primeru nedvomno ima, pa, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka, za priznanje položaja stranskega udeleženca ne zadošča.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - stroški v zvezi z delom
Davčni organ pravilno ugotavlja, da je bil davčni zavezanec v relevantnem obdobju rezident Slovenije in je dohodek (plačo) prejemal pri avstrijskem delodajalcu, olajšavo oziroma stroške pa je uveljavljal prepozno. Zato je izpodbijana odločba, s katero mu pri odmeri dohodnine navedene ugodnosti niso bile upoštevane, zakonita in pravilna.
ZUP člen 4. Javni poziv 33SUB-OB15 - nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb na območjih s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka točka 4.f.
javni poziv - ukrepi okoljske politike - nepovratne finančne spodbude - naložbe rabe obnovljivih virov energije - razpisni pogoji
Pri razpisnem postopku gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato v teh primerih zadržana.
V drugem odstavku 4.f točke javnega poziva je navedeno, da lahko naložbo vgradne toplotne črpalke izvede le izvajalec oziroma podizvajalec, vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri ARSO, ki mu je bilo izdano ustrezno potrdilo o vpisu v evidenco, razen če gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki je hermetično zaprta. V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki ni hermetično zaprta, torej bi moral vgradnjo toplotne črpalke opraviti pooblaščeni izvajalec.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 36, 36/1, 36/1-8. ZPP člen 189.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa - res iudicata - litispendenca - zavrženje tožbe
Tožnika z obravnavano tožbo uveljavljata molk organa v zvezi z zahtevo za udeležbo v postopku, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo I U 18/2015 z dne 12. 11. 2015, o njuni tožbi zaradi molka organa v zvezi z isto zahtevo pa že teče upravni spor (zadeva I U 409/2016).
uporabno dovoljenje - potrdilo o izdaji uporabnega dovoljenja - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt
Šteti je mogoče, da je bila stavba zgrajena pred 31. 12. 1967, le v primeru, če po tem datumu niso bila na njej opravljena nobena dela, za katera bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. V nasprotnem primeru bi prvi odstavek 197. člena ZGO-1 pomenil avtomatično legalizacijo vseh del na objektih, zgrajenih pred navedenim datumom, kar pa ne izhaja iz določb ZGO-1.
davek od dohodka iz kapitala - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe - prodaja nepremičnin
V konkretni zadevi gre za vprašanje prikritega izplačila dobička, kjer se upošteva povezanost v smislu 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Ta med drugim določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačil dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona.
ZBan-1 člen 253a, 253a/1, 337, 347, 350a. ZUS-1 člen 2, 4.
odločba Banke Slovenije o izrednem ukrepu - imetnik obveznic - sodno varstvo - varstvo delničarjev in upnikov - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je upravna odločba, s katero je tožena stranka v okviru izvrševanja upravne funkcije odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi banke kot nadzorovane osebe, torej upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Tožnik kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izpodbijani ukrep, ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe proti odločbi kot upravnem aktu v smislu določb ZUS-1 z ozirom na specialno ureditev v prvem odstavku 347. člena ZBan-1, po katerem lahko tožbo proti odločbi Banke Slovenije vloži banka.
ZDen člen 51, 51/1, 51/2, 69. ZUP člen 137, 137/7.
zavezanec za vračilo nepremičnin - poravnava - poravnava po ZDen - predmet poravnave
Četudi bi bila v predmetni zadevi poravnava sklenjena z napačnim zavezancem za vračilo obravnavanih nepremičnin, to ne bi pomenilo, da so s tem nastopili pogoji za ponovno vračilo že vrnjenih nepremičnin po ZDen (v obliki nadomestnih nepremičnin).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za ustavno pritožbo - nagrada v razponu - prosti preudarek
Tožnik niti ne trdi, da bi uporabil tuje pravne vire, posebno strokovno znanje z izvenpravnih področij, znanje tujih jezikov ali pravno specialistično znanje, razen kolikor bi bilo mogoče v tem smislu razumeti navedbo, da gre za ustavno pritožbo z delovnopravnega področja. Da je v ustavni pritožbi izpostavil in obrazložil kršitve ustavnih pravic, kot navaja v tožbi, pa ne more šteti kot okoliščina, ki bi kazala na posebno težavnost storitve ali na uporabljeno specialistično pravno znanje, kajti navedeno je logično upoštevano pri določitvi nagrade, ki je določena za postopke pred Ustavnim sodiščem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh
Ker zakonodajalec možnosti dodeljevanja brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih ni uredil drugače, kot to velja za vse druge sodne postopke, je pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah potrebno razumnost zadeve, v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč, presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje pa ni niti nepravično niti nemoralno.
davčna izvršba - izvršilni naslov - vrstni red poplačila obveznosti - zastaranje
Davčni organ je plačane davke in prispevke pravilno knjižil v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil. Pri tem v postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati na vrstni red poplačila davka.
Pravica do izterjave davka zastara v relativno petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati, pri čemer v primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči. Pri tem tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Med strankama ni sporno, da so neporavnane zapadle obveznosti na podlagi knjigovodske evidence na dan 19. 2. 2009 datirale od 5. 11. 2007 do 14. 2. 2009. Dne 19. 2. 2009 je bil izdan sklep o davčni izvršbi, ki je glede na drugi odstavek 126. člena ZDavP-2 tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrgal. Enako ga je pretrgala tudi odločba Ministrstva z dne 16. 12. 2013, ki je izpodbijani sklep odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek. Vsa omenjena dejanja so pravico do izterjave davka pretrgala, pri čemer pa v zadevi 10 letni zastaralni rok ni bil v ničemer presežen.
Vložnik mora izpolnjevati pogoje za izplačilo sredstev do odločitve toženke o vprašanju upravičenosti do izplačila nadomestila. Ker je toženka ob odločanju ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja obstoja overjene kupoprodajne pogodbe za stanovanje, je lahko tožnikovo zahtevo za izplačilo sredstev zavrnila.