inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba kmetijskih zemljišč
Materialno pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je 4. člen ZKZ, ki določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rastlin. Trajna rodovitnost tal pa je zagotovljena med ostalim tudi, če tla niso izpostavljena eroziji.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zaščitena kmetija - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pojem kmeta po ZKZ - izjava stranke
Ugotovitev organa o tem, da tožnica ne izpolnjuje pogoja, da ji pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglavitni vir za preživljanje, je pravilna, saj z višino doseženega osebnega dohodka v letu 2014 občutno presega zatrjevani iz kmetijske dejavnosti doseženi dohodek. To pa pomeni, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da je mogoče za osebo iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ zaključiti, da šteje za kmeta.
Za seznam prodanih proizvodov s samooceno doseženega dohodka organ ni presodil, da bi štel za verodostojen dokaz, na podlagi katerega bi dosegel prepričanje o takem pridobljenem dohodku iz kmetijske dejavnosti, kot je bil zatrjevan in izkazovan. Organ je štel, da gre za dokaz z izjavo stranke (188. člen ZUP), in v čemer mu sodišče pritrjuje, kar pomeni, da bi bil lahko uporabljen zgolj skupaj s še drugimi dokazi, kajti tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti, da za dokazovanje dohodka kmetijskega gospodarstva drugih dokazov ne bi bilo mogoče pridobiti.
davčna izvršba - izvršilni naslov - vrstni red poplačila obveznosti - zastaranje
Davčni organ je plačane davke in prispevke pravilno knjižil v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil. Pri tem v postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati na vrstni red poplačila davka.
Pravica do izterjave davka zastara v relativno petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati, pri čemer v primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči. Pri tem tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Med strankama ni sporno, da so neporavnane zapadle obveznosti na podlagi knjigovodske evidence na dan 19. 2. 2009 datirale od 5. 11. 2007 do 14. 2. 2009. Dne 19. 2. 2009 je bil izdan sklep o davčni izvršbi, ki je glede na drugi odstavek 126. člena ZDavP-2 tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrgal. Enako ga je pretrgala tudi odločba Ministrstva z dne 16. 12. 2013, ki je izpodbijani sklep odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek. Vsa omenjena dejanja so pravico do izterjave davka pretrgala, pri čemer pa v zadevi 10 letni zastaralni rok ni bil v ničemer presežen.
ZKZ člen 63, 63/4, 64, 64/2, 65, 66, 67, 70. ZUP člen 238, 238/3.
komasacija - postopek komasacije - komasirano zemljišče - elaborat - vrednotenje zemljišč - agromelioracijska dela - pritožbena novota
Šele s pritožbo uveljavljani ugovor o previsokem komasacijskem odbitku, brez da bi tožnik v pritožbi tudi navedel, zakaj ga ni uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, je tako pritožbena novota, ki je organ druge stopnje ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP).
Ker se je občina zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 1688, tožnik brez podlage ugovarja, da se ne strinja z odmerjeno mejo te parcele zaradi težje obdelave, saj bo na tak način urejen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ) in s tem zagotovljena možnost ustrezne obdelave.
V obravnavani zadevi ne gre za nelegalno gradnjo, ampak za neskladno gradnjo, saj je gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar ne za svinjak. Torej se objekt uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3. ZASP člen 149, 149/1, 149/1-3. ZZKUASP člen 14, 14/3, 81, 81/6.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - vloga za izdajo dovoljenja - dovoljenje za kolektivno upravljanje - molk organa
Glede na to, da je od vložitve tožnikove vloge dne 12. 7. 2011 preteklo več kot dva meseca ter da je preteklo tudi več kot tri leta (upoštevaje pri tem tudi datum popolnosti vloge) in da je brezuspešno potekel tudi rok za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh, je tožnik ob vložitvi tožbe 23. 9. 2015 procesne predpostavke po citiranih določbah drugega in tretjega odstavka 28. člena ZUS-1 za tožbo zaradi molka izpolnjeval.
Ob terminološko neenotnih opredelitvah zahtevkov, ob tožnikovih ugovorih, da ni jasno, ali je A. identične zahtevke kot tožnik uveljavljalo že v vlogi z dne 12. 4. 2011 ali šele z dopolnjevanjem in spreminjanjem zahteve naknadno, in ob sklicevanju toženke na določbe ZUP, po katerih stranke lahko zahtevke po vložitvi razširjajo oziroma spreminjajo, sodišče ni doseglo prepričanja o tem, da je urad upravičeno odlašal z reševanjem spornih tožnikovih zahtevkov ob utemeljevanju, da je enaka zahtevka pred njim vložila že druga zainteresirana pravna oseba.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje
Tožbeni ugovori, da je investitor toženko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zavajal, so neutemeljeni in za določanje v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, popolnoma nerelevantni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - premoženje, s katerim prosilec ne more razpolagati
Zastavna pravica sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ne more razpolagati.
odškodnina od tuje države - FIP - finančna in izravnalna pogodba - možnost pridobiti tujo odškodnino - pogoj stalnega bivališča - obrazložitev odločbe
Le v primerih iz 11. in 12. člena ZDen morajo pravni nasledniki upravičenca izpolnjevati s tem zakonom določene pogoje za pridobitev upravičenj do denacionalizacije.
Bistveno je, da so osebe imele možnost od tuje države pridobiti odškodnino za premoženje, ki jim je bilo podržavljeno v smislu določb ZDen, pri čemer pa ni važna njena višina, kakor tudi ne, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačevati odškodnine.
Zakon o zaplembi premoženja (in o izvrševanju zaplembe) oziroma Zakon o konfiskaciji (in o izvrševanju konfiskacije), na podlagi katerega je bilo podržavljeno premoženje, je imel značaj reparacijskega predpisa, saj se je nanašal (tudi) na odvzem premoženja nemške države in njenih državljanov ali premoženja oseb nemške narodnosti po 1. in 2. točki Odloka AVNOJ-a.
Tako FIP kot Zakon o prijavi škod govorita o ''stalnem bivališču'' kot o enem izmed pogojev za uveljavljanje zahtevkov za povrnitev škode, vendar pa to ob nespornem dejstvu, da je E.E. bivala v Republiki Avstriji od 1945 do svoje smrti leta 1990 (in imela svoje bivališče oziroma bivališča prijavljena pri pristojnih organih v Republiki Avstriji), ne pomeni, da tega pogoja ne izpolnjuje.
davek na dediščino in darila - davčna osnova - bodoče negotovo dejstvo
Pri ugotavljanju davčne osnove in odmeri davka ni mogoče upoštevati bodočih negotovih dejstev. Kot izhaja iz 5. člena ZDDD je osnova za davek vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti. Pri tem pa se upoštevajo stroški in bremena, ki odpadejo na prejeto premoženje, katerih nastanek in višino je ob odmeri davka mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ni torej mogoče upoštevati bodočih negotovih stroškov oziroma vrednosti bremen, ki ob odmeri davka niso gotova.
dohodnina - čezmejni delavec migrant - posebna olajšava za čezmejne delavce migrante - stroški v zvezi z delom
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je treba davčne predpise razlagati restriktivno. Navedeno stališče velja tudi v primeru določb, ki urejajo davčne ugodnosti. Pravica uveljavljanja stroškov za delo, posebna davčna olajšava za čezmejne delovne migrante in olajšava za vzdrževane družinske člane predstavljajo davčno ugodnost. Davčne ugodnosti pa mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2.
ZUP člen 4. Javni poziv 33SUB-OB15 - nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb na območjih s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka točka 4.f.
javni poziv - ukrepi okoljske politike - nepovratne finančne spodbude - naložbe rabe obnovljivih virov energije - razpisni pogoji
Pri razpisnem postopku gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravnih zadev. Sodna presoja je zato v teh primerih zadržana.
V drugem odstavku 4.f točke javnega poziva je navedeno, da lahko naložbo vgradne toplotne črpalke izvede le izvajalec oziroma podizvajalec, vpisan v evidenco pooblaščenih podjetij za vzdrževanje in namestitev nepremične opreme za hlajenje, klimatizacijo in toplotnih črpalk pri ARSO, ki mu je bilo izdano ustrezno potrdilo o vpisu v evidenco, razen če gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki je hermetično zaprta. V obravnavanem primeru ni sporno, da gre za vgradnjo toplotne črpalke, ki ni hermetično zaprta, torej bi moral vgradnjo toplotne črpalke opraviti pooblaščeni izvajalec.
ZDen člen 51, 51/1, 51/2, 69. ZUP člen 137, 137/7.
zavezanec za vračilo nepremičnin - poravnava - poravnava po ZDen - predmet poravnave
Četudi bi bila v predmetni zadevi poravnava sklenjena z napačnim zavezancem za vračilo obravnavanih nepremičnin, to ne bi pomenilo, da so s tem nastopili pogoji za ponovno vračilo že vrnjenih nepremičnin po ZDen (v obliki nadomestnih nepremičnin).
O enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga in na isti pravni podlagi je bilo že (večkrat) odločeno. Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že večkrat odločeno in da je bila izdana tudi že zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog (pravilno: obročno) plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
ZGO-1 člen 66. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dornava člen 122, 124.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obvezna razlaga predpisa
V primeru, ko bi organ, ki sprejema obvezno razlago, dal z njo normi vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela, ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta v predpisanem postopku, sicer razlaga ne sme predstavljati podlage za odločanje.
DDV - ocena davčne osnove - metoda cenitve - blagajniško poslovanje - vrednostni bon - prehod obveznosti na družbenika - zaslišanje priče
Pri določanju verjetne davčne osnove se je davčni organ oprl na podatke o natisnjeni količini vrednostnih bonov in izkazani prodani količini vrednostnih bonov. Za oceno davčne osnove je davčni organ uporabil kalkulacijsko metodo in pri tem uporabil podatke, ki jih je pridobil od davčnega zavezanca. Ker davčni zavezanec ni verodostojno dokazal, da ni prodal vseh natisnjenih vrednostnih bonov, je prvostopenjski organ ocenil, da je na prireditvi Schengenfest 2013 prodal vse natisnjene vrednostne bone. Pri oceni davčne osnove je davčni organ ocenil tako prihodke, kot tudi odhodke davčnega zavezanca. Davčni organ je pravilno ocenil, da davčni zavezanec ni evidentiral vseh prihodkov v obravnavanem obdobju, prav tako pa tudi ni evidentiral vseh odhodkov, ki so mu nastali pri opravljanju dejavnosti na prireditvi Schengenfest 2013. Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih zadevah, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. S cenitvijo je namreč potrebno doseči približen rezultat, za katerega se domneva, da je pravilen.
ZJSRS člen 21a, 21b, 21b/3, 21c, 21c/4, 21d, 21d/4.
nadomestilo preživnine - prenehanje pravice do nadomestila preživnine - starostni pogoj
Ni mogoče zagovarjati stališča organov, da je o prenehanju pravice do nadomestila preživnine zaradi dosežene starosti 18 let treba odločiti ob uporabi tretjega odstavka 21.b člena ZJSRS ter četrtega odstavka 21.d člena tega zakona in ob njuni razlagi, da pravica preneha v mesecu pred mesecem, v katerem otrok dopolni starost 18 let, saj gre pri tem za nepravilno razlago zakona. Na prenehanje pravice do nadomestila preživnine v nobenem primeru tudi ne more vplivati samo dejansko izplačevanje nadomestila preživnine (četrti odstavek 21.c člena ZJSRS).
ZPOmK-1 člen 12a, 12o, 12o/2, 12i, 12i/3, 12k, 12k/5, 15, 15/2, 45, 45/1, 45/2, 46-53. ZUP člen 128, 135, 135/3, 273, 273/2, 273/2-1. ZUT člen 17, 17/1.
varstvo konkurence - koncentracija podjetij - postopek presoje koncentracije - začetek postopka - priglasitev koncentracije - načelo dispozitivnosti - načelo oficialnosti - umik zahteve - pooblastilo za odločanje o postopku - nastanek taksne obveznosti
Ob presoji organa, da javni interes obstoji tudi po umiku zahteve stranke, se načelo dispozitivnosti umakne upoštevanju javnega interesa, kar določba tretjega odstavka 135. člena ZUP omogoča. Pri obravnavani situaciji je, glede na navedene procesne in materialne določbe ZPOmK-1, ugotoviti, da je nadaljevanje postopka na podlagi tretjega odstavka 135. člena ZUP mogoče. Možnost, da se na podlagi ZPOmK-1 začne postopek presoje koncentracije na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, se po mnenju sodišča izkazuje kot podlaga, da se določba tretjega odstavka 135. člena ZUP uporabi.
S tem, ko je toženka odločila, da se postopek presoje koncentracije A. in B. nadaljuje, pogoj iz drugega odstavka 12.o člena ZPOmK-1 ni bil izpolnjen. Z izdajo izpodbijanega akta postopek presoje koncentracije ni bil končan, temveč se je nadaljeval. Tretji odstavek 12.i člena ZPOmK-1 določa, da direktor izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti Agencije, razen če ni za izdajo pristojen senat. Izpodbijani sklep je torej izdala pristojna oseba.
Ni slediti ugovoru, da podpisani v.d. direktorja nima veljavnega pooblastila za odločanje v konkretni zadevi, ker lahko opravlja zgolj posle poslovodenja. V konkretnem primeru je bil prejšnji direktor toženke razrešen na lastno zahtevo, vlada pa je na podlagi določb ZPOmK-1 imenovala za v.d. direktorja A.A. Tako je bil v.d. direktor toženke imenovan v skladu z določbami ZPOmK-1, delokrog v.d. direktorja pa je enak delokrogu direktorja toženke, vključno s sodelovanjem pri odločanju kolegijskih organov toženke, torej tudi pri odločanju senata.
Taksna obveznost je nastala ob vložitvi vloge za priglasitev koncentracije, torej je obveznost nastala za vlogo, s katero je tožnik začel postopek presoje koncentracije, in ne za odločbo.