inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Gradbeni inšpektor je ugotovil, da je klet nelegalno zgrajena, čemur tožnik v tožbi konkretno niti ne oporeka, zastekljen nadstrešek (zimski vrt) pa je postavljen nad to kletjo. Že to je zadosten razlog, da predmetni nadstrešek ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt, saj je v temeljih povezan z nelegalno zgrajenim objektom.
Odstranitev neskladno zgrajenih delov objekta je v funkciji vzpostavitve zakonitega stanja, določenega v gradbenem dovoljenju, kar pomeni, da mora biti pri neskladni gradnji mogoča uskladitev te gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem. Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (zgolj) neskladno gradnjo.
Tožničino nepremično premoženje presega višino 20 minimalnih plač, tako da ji oprostitve plačila stroškov upravnega postopka glede na prvi odstavek 28. člena pravilnika ni mogoče odobriti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - dejanska uporaba nepremičnine
Pri opredelitvi namembnosti zemljišč ni bistvena namembnost, določena v prostorskih aktih, niti v gradbenem dovoljenju, pač pa je odločilno, v kakšne namene se v obravnavanem primeru nepremičnine dejansko uporabljajo.
urejanje meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - sprožitev sodnega postopka o poteku meje
V upravnem postopku evidentiranja meje se ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku, ki ga, kot rečeno, tožnik ni začel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Značilnosti zahteve za varstvo zakonitosti, še posebno, da se nanaša na že pravnomočno končan kazenski postopek, za katerega tožnik ne navaja, da mu v njem ne bi bila zagotovljena pravica do obrambe tudi preko BPP v smislu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP, in njen pomen za enotno uporabo zakona v državi, ki ni vezan na konkreten kazenski postopek, po mnenju sodišča omogočajo upoštevanje tožnikove objektivne možnosti za uspeh in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni, torej jezikovni ravni, kot se je uveljavila tudi v drugih (ne kazenskih) zadevah.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - globa
Davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne sme preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti podatka o izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoj iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
Kodeks poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev člen 7. Disciplinski pravilnik člen 7. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Beltinci člen 40.
arhitekt - disciplinski postopek - kršitev poklicne etike - izrek opomina
Tožnik bi se moral zavedati, da z neupoštevanjem določil občinskega prostorskega akta krši določila Kodeksa poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev in s tem škoduje ugledu članov ZAPS.
V obravnavanem primeru je sporen inšpekcijski ukrep prepovedi sklepanja pogodb o prodaji vrednostnih bonov s potrošniki v poslovnih prostorih na naslovu sedeža družbe na način, ki predstavlja kreditiranje potrošnika, čeprav je namen sklenitve pogodbe o obročnem nakupu vrednostnih bonov dejansko posojilo oziroma pridobitev denarnih sredstev, s čimer se zavezanka s takšnim načinom prodaje vrednostnih bonov izogiba določbam ZPotK-1 ter odobrava kredite brez dovoljenja.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - obnova postopka - sklep o obnovi postopka - pritožba zoper sklep o obnovi
V primeru, ko vlada izda sklep o dovolitvi obnove, določilo 2. odstavka 268. člena ZUP ni specialna določba, ki bi vzela pomen določilu 2. odstavka 13. člena ZUP. Iz tega sledi, da je specialna določba glede ureditve pravnih sredstev zoper sklep o dovolitvi obnove določilo 13. člena ZUP, ki je sicer uvrščena v poglavje o splošnih načelih, vendar pa ima v obravnavanem kontekstu specialen pomen, tako da ni mogoče določbe 268. člena ZUP, ki na splošno ureja pritožbeni postopek v primeru obnove, šteti za specialno določbo.
Pravilna in zakonita je odločitev tožene stranke, da pritožba zoper sklep o dovolitvi obnove, izdan po uradni dolžnosti, glede priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja v zvezi z ugotavljanjem enakovrednosti v tujini pridobljenega znanstvenega naslova po ZUP v povezavi z ustavnimi določbami, ni dovoljena.
tožba v upravnem sporu - stranka v postopku - društvo - zakoniti zastopnik društva
Sodišče je ugotovilo, da tožnica ni imela položaja stranke oziroma stranske udeleženke v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje položaja tožnice v upravnem sporu zoper ta sklep (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). Sodišče je zato tožbo zavrglo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - soglasje k izdaji enotnega dovoljenja
Ker je tožena stranka izpodbijani akt izdala izključno na podlagi dejstva, da Zavod za zaposlovanje ni dal soglasja, zavod pa ni ugotovil, da ni izpolnjen pogoj iz prve ali druge alineje 1. odstavka 18, člena ZZSDT, je tožba utemeljena.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZPOmK-1 člen 28, 28/3.
varstvo konkurence - sklep o preiskavi - pravica do sodnega varstva - subsidiarni upravni spor
Upravno sodišče ne more presojati, ali so sodišča splošne pristojnosti ali pa specializirana sodišča pri svojih odločitvah in pri procesnih dejanjih, ki so vodila do teh odločitev, kršila ustavna določila, ki se nanašajo na temeljne človekove svoboščine in pravice, saj so vsa sodišča pri svojem odločanju vezana na ustavo in zakone. V primeru, če prihaja pri vodenju teh postopkov kljub temu do kršitve ustavnih določil, ki se nanašajo na človekove svoboščine in pravice, je zato predvideno sodno varstvo pred višjimi sodišči enake stvarne pristojnosti oziroma ko so pravna sredstva izčrpana, pred ustavnim sodiščem. Upravno sodišče RS kot del sodne veje oblasti ni inštanca drugim sodiščem, da bi lahko preverjalo pravilnost njihovih odločitev, ampak so to lahko le stvarno pristojna višja sodišča oziroma ustavno sodišče.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Bolgarija - obrazložitev odločbe
Tožena stranka ne presodi okoliščin, ki jih je navedel tožnik v prošnji in na osebnem razgovoru in s tem dejanske situacije, v kakršni se je znašel tožnik kot prosilec za mednarodno zaščito v Bolgariji. Predstavi zgolj zakonsko ureditev, ki velja na področju mednarodne zaščite v Bolgariji in s tem pravno stanje, ne preuči pa, v zadostni meri dejanskega stanja, morda tudi s poizvedbami pri pristojnih inštitucijah Evropske unije. Ugotoviti bi namreč morala, ali se prosilci za azil tudi dejansko in ne zgolj pravno obravnavajo v skladu s prakso ESČP in v skladu z določbami Listine EU o temeljnih pravicah, in to vsaj do tiste mere, da se izključi utemeljen dvom v obstoj sistemskih pomanjkljivosti, ki bi lahko pripeljale do kršitve pravic, ki se tožniku kot prosilcu za mednarodno zaščito zagotavljajo z Listino in EKČP.
Tožnik utemeljeno uveljavlja tožbeni očitek absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kolikor očita, da se v konkretnem primeru ni ravnalo po pravilih postopka, ker tožniku ni bila dana možnost, da se, preden je bila izdana odločba, izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sprejeto odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V zvezi s tožbenimi navedbami, da je tožnica nezaposlena in da ima tudi šoloobvezne otroke, sodišče pojasnjuje, da v konkretnem primeru tega ni bilo možno upoštevati iz razloga, ker je lastnica premoženja večje vrednosti, to je nepremičnine, v kateri ne živi in glede katere iz podatkov iz uradnih evidenc izhaja, da presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
disciplinski postopek - kršitev študijskih obveznosti - izrek ukora - avtonomija univerze
Opredelitev tožnikovih dejanj kot plagiat ali kot prisvajanje tujega dela ali kot zamolčevanje soavtorja pri delu izpitnih obveznosti, predstavlja oceno univerzitetnega organa tožene stranke, v katero sodišče zaradi avtonomije univerze lahko poseže samo preko t.i. testa očitne nerazumnosti. Vprašanje, v kolikšnem delu je bil tožnik pri posamezni domači nalogi udeležen samostojno in ali mu je dejansko mogoče očitati, da 4. domača naloga ni rezultat njegove lastne ustvarjalnosti, je tako prepuščeno polju proste presoje toženi stranki in po oceni sodišča, v konkretnem primeru ni očitno nerazumno; pri tem pa tožena stranka ni vezana na avtorsko pravo.
ZUP člen 43. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 28, 47, 47/1, 76, 81.
sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni spor - tožba v upravnem sporu - stranka postopka - stranski udeleženec - pravni interes
Brez vodje programske skupine prijava ni možna. Prav tako drži tožbena trditev, da je eden od kriterijev za prijavo usposobljenost vodje. Vendar obenem že tožnik sam pove, da so raziskovalne organizacije, in torej prijavitelji tisti, ki morajo v skladu z določbami ZRRD zagotoviti vodjo programske skupine. Zagotoviti morajo tudi, da vodja programske skupine izpolnjuje pogoje za vodjo projekta in da je pri njih zaposlen. To pa pomeni, da je položaj vodje pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisen od prijavitelja, obenem pa to pomeni, da določbe materialnih predpisov, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na zakonsko oziroma podzakonsko ureditev svojega pravnega interesa, to je, da se udeležuje postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi, ne izkazuje. Dejanski (raziskovalni) oziroma ekonomski (materialni) interes za to, da je prijava sprejeta, ki ga tožnik v konkretnem primeru nedvomno ima, pa, kot pravilno ugotavlja že tožena stranka, za priznanje položaja stranskega udeleženca ne zadošča.
ZKZ člen 63, 63/4, 64, 64/2, 65, 66, 67, 70. ZUP člen 238, 238/3.
komasacija - postopek komasacije - komasirano zemljišče - elaborat - vrednotenje zemljišč - agromelioracijska dela - pritožbena novota
Šele s pritožbo uveljavljani ugovor o previsokem komasacijskem odbitku, brez da bi tožnik v pritožbi tudi navedel, zakaj ga ni uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, je tako pritožbena novota, ki je organ druge stopnje ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP).
Ker se je občina zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 1688, tožnik brez podlage ugovarja, da se ne strinja z odmerjeno mejo te parcele zaradi težje obdelave, saj bo na tak način urejen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ) in s tem zagotovljena možnost ustrezne obdelave.
davčna izvršba - izvršilni naslov - vrstni red poplačila obveznosti - zastaranje
Davčni organ je plačane davke in prispevke pravilno knjižil v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil. Pri tem v postopku davčne izvršbe zavezanec za davek ne more vplivati na vrstni red poplačila davka.
Pravica do izterjave davka zastara v relativno petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati, pri čemer v primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči. Pri tem tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Med strankama ni sporno, da so neporavnane zapadle obveznosti na podlagi knjigovodske evidence na dan 19. 2. 2009 datirale od 5. 11. 2007 do 14. 2. 2009. Dne 19. 2. 2009 je bil izdan sklep o davčni izvršbi, ki je glede na drugi odstavek 126. člena ZDavP-2 tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrgal. Enako ga je pretrgala tudi odločba Ministrstva z dne 16. 12. 2013, ki je izpodbijani sklep odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek. Vsa omenjena dejanja so pravico do izterjave davka pretrgala, pri čemer pa v zadevi 10 letni zastaralni rok ni bil v ničemer presežen.