trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogoji za vračilo
Tožnik v predmetni zadevi uveljavlja vračilo trošarine za porabljeni zemeljski plin za sušenje kremenovega peska, kar ne predstavlja nadaljnje predelave v smislu 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - komunalni prispevek
Po prvem odstavku 146. člena ZDavP-2 velja, da je v primeru, če davčni organ izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, izvršilni naslov odločba, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero te obveznosti oziroma, t.j. predlagatelj izvršbe. Pri čemer je davčni organ dolžan začeti in izvesti davčno izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (146. člen ZDavP-2), posebej in izrecno pa je v zakonu določeno še, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
Tožnik ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že poravnane niti ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, zato je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo.
Subjektivni element na strani tožnika davčni organ utemeljuje z naslednjimi okoliščinami: sporna nepremičnina je bila predmet več nakupov in prodaj v kratkem času, prodajna cena se je v šestih mesecih zvišala za 144%, odgovorne osebe družb, ki so pri prodajah sodelovale, so sorodstveno povezane, tožnik je kupnino plačal na avstrijski bančni račun, čeprav je bil na računu št. 54/08 naveden bančni račun prodajalca pri banki B. Poleg tega prodajalci ob prodaji niso obračunali niti plačali izstopnega DDV. Utemeljen je zato zaključek, da konkretni posel ni imel ekonomskega smisla, ampak je bil sklenjen le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
Iz izpodbijanega sklepa je izostala obrazložitev nastanka stroškov, katerih višino organ obrazlaga in katerim nastanku tožnik z večkrat ponavljanim konkretnim ugovorom nasprotuje. Sklicevanje na listine ne zadošča standardu obrazložitve v zvezi s tožnikovimi ugovori, da stroški v obsegu, ki jih organ utemeljuje s površino, ki jo je bilo treba pogozditi, in normo po navedenem Pravilniku, niso nastali. Preizkus obračunanih stroškov glede obsega in višine ni mogoč.
Tožeča stranka je dominus litis postopka v upravnem sporu kar pomeni, da Upravno sodišče upravnega spora ne more niti začeti niti voditi po uradni dolžnosti. Ker je tožeča stranka v konkretnem primeru podala umik tožbe, je sodišče postopek s sklepom ustavilo.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - socialni spor - stvarna pristojnost
V konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopnega organa, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.
Izrek izpodbijane odločbe je v delu, ko opredeljuje predmet odobritve, nejasen. Upravni organ je v postopku odobritve pravnega posla, v okviru določb ZKZ, dolžan odobriti pravni posel v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Odločanje o drugih pogojih prodaje ni stvar upravnega organa.
Ni stvar organa, da izvede parcelacijo, kolikor prodajalec ponudi v prodajo zemljišče z mešano rabo.
davek na dediščino in darila - napoved za odmero davka - samoprijava - prejeta darila
Tožnica v postopku ni izkazala, da je od svoje mame prejela (tudi) darilo v znesku 16.287,45 EUR. Pritrditi je treba ugotovitvam v postopku, da tožnica prejetih daril od matere ni napovedala sproti, ko jih je prejela. Ni mogoče prezreti tudi ugotovitve v postopku, da je prvostopenjski organ prejel tožničino samoprijavo 12. 2. 2014, to je v času, ko se je iztekel rok za pripombe na ugotovitve v zapisniku DIN pritožničinem možu. Utemeljeno je tako sklepanje prvostopenjskega organa, da je bila tožničina samoprijava vložena zaradi potreb oziroma uspeha moža v postopku DIN.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - zahteva za evidentiranje urejene meje - domneva strinjanja s predlagano mejo
Glede na predmetno vsebino zaisnika je po presoji sodišča organ mogel odločiti na podlagi fikcije strinjanja tožnikov s predlagano mejo, saj po podatkih zapisnika svoje meje nista pokazala, čeprav sta bila opozorjena, da jo morata, ker se bo sicer štelo, da s predlagano mejo soglašata (peti odstavek 31. člena ZEN).
Za tak primer, kot je obravnavani, ko sta se tožnika na mejni obravnavi odločila za pasivno zadržanje (saj po podatkih zapisnika, ki ga sodišče v celoti sprejema za verodostojnega, nista pokazala svoje meje, čeprav naj bi se po njunih navedbah ne strinjala s potekom predlagane meje, nato pa nista podpisala zapisnika oziroma je tožnik podpisal le svojo prisotnost, tožnica pa zapisnika ni podpisala), ob čemer sta menila, da bosta na ta način preprečila ureditev meje v skladu s predlagano mejo, nato pa takih posledic nista mogla doseči, saj jih zakon ne predvideva, določbe ZEN ne dajejo podlage za ponovno določanje poteka (sporne) meje.
V obravnavani zadevi je nedvomno izkazano, da tožnik vabila ni prejel. Tudi toženka temu dejstvu načelno ne oporeka, kar pomeni, da vabilo, v katerem je davčni organ od tožnika po 129. členu ZDavP-21 zahteval predložitev dodatne dokumentacije, kot jo je navedel, do tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa ni prišlo.
ZDen člen 25, 25/3, 44. ZUS-1 člen 17, 17/5. Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov po metodi točkovanja člen 1.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - vrednost podržavljenega premoženja - določitev vrednosti - označba tožene stranke v upravnem sporu
Metodologije in podzakonski predpisi, ki jih za ugotavljanje vrednosti določa ZDen, ne omogočajo vračanja premoženja po njegovi polni (prometni ali celo tržni) vrednosti in so kompromis med željami ter dejansko zmožnostjo države. ZDen namreč ni zasnovan na institutu civilnega prava - vzpostavitve prejšnjega stanja, temveč gre za poseben način odškodovanja, ki ga je povzročilo podržavljenje, zakonodajalec pa je za to sprejel posebno ureditev. Če bi se pri ugotavljanju višine vlaganj po 25. členu ZDen uporabila drugačna metodologija, bi to pomenilo ne samo neskladje med ugotovljenimi vrednostmi premoženja po določbah ZDen in med ugotovljenimi vrednostmi vlaganj po drugih predpisih, temveč tudi neenako obravnavanje strank postopka.
Ker je Pripomoček sestavni del Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiše ter sistem točkovanja ni mogoče trditi, da se je organ s tem oprl na materialnopravno podlago, ki ni predpis. Enako velja za navodila za izpolnjevanje obrazcev.
Ne glede na to, ali so bila vlaganja opravljena v celoto ali le v del prostora, se je s tem povečala vrednost celotnega prostora. Tudi 2. člen navedenega Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiše ter sistem točkovanja ne dopušča drugačnega tolmačenja pravilnosti izračuna, saj govori o ugotovitvi vrednosti stanovanja oziroma poslovnega prostora.
ZKme-1 člen 5, 5/4. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2, 144/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - register kmetijskih gospodarstev - pogoji za dodelitev sredstev - skrajšani ugotovitveni postopek
Pogoj vpisa namestnika nosilca kmetijskega gospodarstva v RKG, določen v četrtem odstavku 5. člena ZKme-1, je splošni pogoj, ki velja za uveljavljanje vseh ukrepov kmetijske politike.
Register kmetijskih gospodarstev je uradna evidenca, vzpostavljena z ZKme-1. Zato je organ lahko v uradne podatke RKG o kmetijskem gospodarstvu tožnika vpogledal v skrajšanem postopku, ne da bi moral tožniku dati možnost izjave (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 144. člena ZUP).
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani naslednic nekdanje sfrj - poskus vrnitve v republiko slovenijo
ZUSDDD kot enega od pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca določa pogoj neprekinjenega bivanja na območju Republike Slovenije. Tega pogoja tožnica ne izpolnjuje. Po mnenju sodišča je tožena stranka pravilno upoštevala, da je bila tožnica, ko je zapustila območje Republike Slovenije, še otrok in je zato v postopku glede okoliščin odhoda in razlogov za to, da se družina kasneje ni več vrnila, zaslišala tožničino mater, na to izpovedbo, ki je sklada z navedbami tožnice, pa oprla svojo odločitev. Osebe, ki so kot otroci, oziroma mladoletni, zapustili Republiko Slovenijo, namreč niso imele možnosti, da bi same odločale o svojem življenju in bivanju, pač pa je bilo to odvisno od njihovih staršev. Za te osebe zato velja, da se kot razlogi za odhod iz Republike Slovenije in kot razlogi, zaradi katerih se niso vrnile, upoštevajo razlogi njihovih staršev.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim
Kakršno koli poseganje v relief in spreminjanje površinskega pokrova ni skladno z režimom za geomorfološke in botanične naravne vrednote. V predloženem projektu (IDZ) po mnenju sodišča ni zadoščeno tem zahtevam, ki so določene s 3. točko naravovarstvenih pogojev.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - zloraba orožja - pogoj zanesljivosti imetnika orožja
Odvzem orožja je vedno utemeljen takrat, ko je izkazano, da je posameznik nezanesljiv. Sodišče meni, da je v primerih, ki so določeni v drugem odstavku 16. člena ZOro-1, že z nastopom takih situacij nezanesljivost izkazana, medtem ko se v primeru iz prvega odstavka tega člena, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, presoja ali je nezanesljivost posameznika izkazana bodisi z dejanjem samim ali pa glede na obnašanje in način življenja tistega, ki tako orožje ima. Odvzem orožja namreč pomeni poseg v lastninsko pravico, torej v ustavno zavarovano pravico, ki pa jo je dopustno omejiti ali jo odvzeti le takrat, ko je izkazano, da je nezanesljivost tistega, ki orožje ima, taka, da je poseg v lastninsko pravico zaradi varnosti upravičen. Cilj odvzema orožja je torej v zagotavljanju varnosti in prav to je, po oceni sodišča, tudi temelj presojanja zanesljivosti posameznika za posest orožja.
Na podlagi opisa prekrškov v pravnomočnih odločbah o prekršku je upravni organ pravilno ocenil, da sta bila oba prekrška storjena z elementi nasilja in da zato tožnik ne izpolnjuje več pogoja za posest orožja, kot ga določa ZOro-1. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, s katerimi pojasnjuje okoliščine v zvezi s storitvijo prekrškov. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo odločb o prekršku, se v postopku po 58. členu ZOro-1 ne ugotavlja ponovno, saj je bistvena zgolj ugotovitev, da je bil tožnik s pravnomočnima odločbama, ki ju je izdal za to pristojni organ, spoznan za odgovornega za prekrška zoper javni red in mir z elementi nasilja.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo - odmera nadomestila - višina nadomestila
Pri izračunu nadomestila je treba upoštevati spremembo volumenskih in površinskih gabaritov, ki so nastali s posegom v prostor, česar pa tožena stranka ni storila niti ni v izpodbijani odločbi obrazložila. Iz odločbe tako ni razvidna površina dela ostrešja, katere obnova je bila, s sicer pravnomočno inšpekcijsko odločbo, naložena tožniku. V tem delu je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, zato je tudi iz tega razloga treba izpodbijano odočbo odpraviti.
davčni rezident - stalno prebivališče v RS - rezidentstvo po konvenciji in po zakonu o dohodnini
Ker tožnik glede na ugotovljeno dejansko stanje izpolnjuje že kriterij iz 1. točke 6. člena ZDoh-2, ker ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, v zadevi ni relevantno, koliko časa dejansko biva v Sloveniji, niti ni pomemben razlog odhoda iz Slovenije, niti podatek, da dejansko prebiva v ZDA, da je poročen z državljanko ZDA in da je v tej državi tudi plačnik davka. V zadevi, kot je obravnavana, ko se ugotavlja status rezidenta Slovenije za davčne namene, je treba ob upoštevanju 1. točke 6. člena ZDoh-2 kot relevantnega upoštevati le podatek o stalnem prebivališču v Sloveniji.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Za opredelitev gradnje kot nelegalne sta pravno pomembni dve okoliščini: da gre za gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in to gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno.